Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pripravljajo se spremembe pokojninske zakonodaje. Na ministrstvu za delo napovedujejo, da bodo opravili široko družbeno razpravo o tem, kakšen pokojninski sistem si Slovenija želi in si ga lahko privošči prihodnjih 30 let. V ospredju so tri ključne vsebine: novi upokojitveni pogoji, višina pokojnine in vzdržnost pokojninskega sistema. O tem voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki.
Gostje:
Igor Feketija z Ekonomske fakultete, skorajšnji državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;
Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
Žiga Vižintin, svetovalec uprave v Pokojninski družbi A;
Karel Lipnik finančni komentator časnika Delo.
4483 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Pripravljajo se spremembe pokojninske zakonodaje. Na ministrstvu za delo napovedujejo, da bodo opravili široko družbeno razpravo o tem, kakšen pokojninski sistem si Slovenija želi in si ga lahko privošči prihodnjih 30 let. V ospredju so tri ključne vsebine: novi upokojitveni pogoji, višina pokojnine in vzdržnost pokojninskega sistema. O tem voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki.
Gostje:
Igor Feketija z Ekonomske fakultete, skorajšnji državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;
Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
Žiga Vižintin, svetovalec uprave v Pokojninski družbi A;
Karel Lipnik finančni komentator časnika Delo.
O zakonu o nujnih ukrepih v zdravstvu naj bi državni zbor odločal predvidoma še ta teden. Prvi odzivi na predlagane rešitve, ki naj bi stabilizirale zdravstveni sistem so precej zadržani. Kaj zakon prinaša, kaj bo drugače organizirano, kaj dodatno plačano in od kod denar ter nenazadnje, kako se bodo krajšale čakalne vrste? Pa tudi, čemu nasprotujejo v zdravniških vrstah, kaj pogreša zdravstvena nega in kakšen je odgovor zdravstvenega ministra. O vsem tem v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Snežano Ilijaš in gosti: Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje Bojana Beovič, predsednica Zdravniške zbornice Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Rok Ravnikar – predsednik Odbora za osnovno zdravstvo pri ZZ Irena Ilešič Čujovič – predsednica Upravnega odbora ZZZS in predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva
Kolesarsko dirko po Franciji tudi pri nas spremljata kolesarska mrzlica in stopnjevanje evforije, ne nazadnje sta med najresnejšimi kandidati za zmago tudi slovenska favorita. Tudi sicer se navdušenje nad kolesarstvom in s tem število kolesarjev v zadnjih letih vztrajno povečuje, kolesarski turizem pa postaja vse hitreje rastoča in ekonomsko vedno pomembnejša dejavnost po vsej Evropi. Graditev primerne potovalne in državne kolesarske infrastrukture je zato nujna. Kakšna je kakovost tovrstne infrastrukture pri nas, kako uspešni smo pri črpanju evropskih sredstev in kateri so primeri dobrih praks. O vsem tem v reprizi oddaje z voditeljem Petrom Močnikom in gosti: - Mateja Markl, vodja Sektorja za preventivno in vzgojo v cestnem prometu iz Javne agencije RS za varnost prometa, - Gregor Steklačič, nacionalni koordinator za kolesarstvo z Ministrstva za infrastrukturo, - Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo, - Bojan Žižek, predsednik Slovenske kolesarske mreže, - Gašper Pintar, Ljubljanska kolesarska mreža.
Kdaj in kakšni bodo ukrepi za ublažitev vsesplošnih podražitev? Napovedan odkup pšenice se je izkazal za veliko razočaranje, kmetje pa po skoraj končani žetvi še ne vedo, kam in za koliko bodo prodali sicer povprečno letino, saj se spet soočamo z eno hujših suš doslej. Rekordno visoke temperature so botrovale tudi katastrofi na italijanski Marmoladi. V Tedenskem aktualnem mozaiku tudi o najnovejši odločitvi Ustavnega sodišča, interventnih ukrepih v zdravstvu, pa tudi o tem, kako se s pritiski soočata slovenska favorita na kolesarski dirki po Franciji. Kritični pregled tedna z Blažem Ermencem. AVTOR: Blaž Ermenc
Tisočletna suša v Španiji in na Portugalskem, izredne razmere zaradi suše v Italiji, odlomljen ledenik v Dolomitih, ki je pod sabo pokopal več ljudi, in po drugi strani katastrofalne poplave v Avstraliji - so naslovi novic v teh dneh, povezani s posledicami podnebnih sprememb. Poznamo tako vzroke kot posledice višjih temperatur, a odločnejšega ukrepanja še vedno ni. Zagotovo so v prvi meri na vrsti odločevalci in korporacije, a tudi posamezniki moramo za ta namen precej spremeniti svoje navade. Primeri dobrih praks dokazujejo, da jih lahko. Nekaj jih bomo predstavili tudi v tokratnem Studiu ob 17h.
Na pomanjkanje kadra, prenizke plače in preostale težave v turizmu in gostinstvu se opozarja že vrsto llet, a se kljub temu še vedno nič ne spremeni in ostaja status quo. Na eni strani – vsaj pred korono – rekordni obiski in prenočitve tujih gostov, hvaljenje naših lepot v drugih medijih in publikacijah, nagrade, priznanja, številni vodniki, ki uvrščajo Slovenijo na sezname s predpono 'naj', po drugi strani – tako kot sicer tudi v drugih državah – odhodi kadrov v druge panoge, v povprečju za tretjino nižje plače, načet ugled poklica in sistemske težave. Kaj narediti, da pet zvezdic, s katerimi okrašujemo naziv slovenskega turizma, zares v celoti zasije? O trenutnih razmerah in pogledu naprej v današnjem Studiu ob 17h z gosti in voditeljico Tino Lamovšek. Gostje: Redna profesorica na Fakulteti za turistične študije Turistica Univerze na Primorskem dr. Maja Uran Maravič Direktor Združenja turističnih agencij Matej Knaus Lastnik in vodja kuhinje v restavraciji Harfa v Ljubljan Boštjan Pavli Sekretarka gorenjske izpostave Sindikata delavcev gostinstva in turizma Mirela Žnidarec
V Pomurju, slovenski žitnici, so po ječmenu in oljni ogrščici te dni začeli žeti pšenico. Vročinski val je dodatno poslabšal letino, zaradi vojne v Ukrajini in rasti cen kmetje pričakujejo znatno višje odkupne cene. Vlada jim je konec prejšnjega tedna namenila 22,4 milijona evrov subvencij in odločila, da bo Zavod za blagovne rezerve odkupil vso domačo pšenico. Ali bomo torej tudi v prihodnje lahko jedli domači kruh in koliko si ga bomo ob dražji hrani sploh še lahko privoščili? Kako bomo zagotovili čim večjo samooskrbo s hrano? In kaj bomo v luči podnebnih sprememb sploh še lahko pridelovali? To je le nekaj vprašanj, na katera odgovarjamo v današnjem Studiu ob 17-h iz Murske Sobote z voditeljico Lidijo Kosi. Gostje: Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Branko Virag, član uprave in vodja kmetijstva v Skupini Panvita, Karel Pojbič, direktor Mlinopeka in Boris Gumilar, kmetovalec iz Markišavcev.
S tem mesecem se je začel uporabljati še zadnji del Zakona o socialnem vključevanju invalidov, ki ureja socialno vključevanje invalidov v skupnost in s tem težko pričakovane storitve socialnega vključevanja. Te so namenjene usposabljanju za samostojno življenje, vseživljenjskemu učenju, prebivanju s podporo in ohranjanju socialne vključenosti starejših invalidov. Katere so te storitve in kako se bodo uveljavljale? Ali bodo upravičeni do storitev po tem zakonu lahko živeli bolj samostojno? Je dostopnost teh storitev zagotovljena po vsej državi? Ali storitve dejansko upoštevajo potrebe invalidov? Odgovore na vsa ta vprašanja iščemo z voditeljico Petro Medved in gosti v studiu. Gostje: Andrejka Znoj, generalna direktorica direktorata za invalide na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Barbara Kobal Tomc, direktorica Inštituta RS za socialno varstvo, Danijela Majcenovič Cipot, vodja projekta »S teboj lahko« za vzhodno kohezijsko regijo iz VDC Polž Maribor, Drago Švajger, koordinator projekta »Veščine za samostojno življenje« za zahodno kohezijsko regijo iz VDC Želva Ljubljana, Mateja De Reya, direktorica Zveze Sožitje.
Prvi počitniški teden je zaznamoval vročinski val s kopico težav z zdravjem in pridelki. Že brez tega je rast cen hrane in energije rušila rekorde. Ukrepanje je nujno. Komentiramo tudi novo strategijo vlade za boj z epidemijami in nadaljevanje vladnega kadrovskega cunamija. Pojasnjujemo, v čem je bilo zasedanje voditeljev zveze Nato prelomno in kakšno konkretno sodelovanje Slovenije bo to zahtevalo - z vojaki in nakupi orožja. Ocenjujemo kompromis članic Unije o novi okoljski zakonodaji in skušamo razumeti razloge za regresijo Združenih držav Amerike na področju človekovih pravi in okolja. Kritični pregled tedna s Snežano Ilijaš.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vrhunsko zasedanje zveze NATO, ki poteka v Madridu, odločilno zaznamuje vojna v Ukrajini. Ta je nepovratno spremenila dojemanje obrambne politike v Evropi in svetu, tako pri odgovornih kot v širši javnosti. Zavezništvo se je z vojaško pomočjo nedvoumno postavilo na stran Ukrajine, poleg tega bi se mu radi priključili še dve novi članici, Švedska in Finska. Vse to močno vpliva tudi na slovensko javnost ter na naš odnos do obrambe in zveze NATO. O novih razmerah, bistveno drugačnih od vsega, kar smo v tem pogledu poznali zadnjih trideset let, in prihodnjih korakih za zagotovitev varnosti, bo z gosti v studiu in našim posebnim poročevalcem iz Madrida Igorjem Juričem razpravljal Matej Hrastar. Gosti: - dr. Anton Grizold, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, - Dobran Božič, nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske, - Katja Geršak, izvršna direktorica Centra za evropsko prihodnost.
Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sta pripravila načrt, kako se bomo v prihodnje spopadali z nalezljivimi boleznimi in obvladovali izzive, ki jih te prinašajo, pa naj bo to covid ali katera druga. Kakšna je ta strategija oziroma njeni prvi koraki in ključne smernice? Kako se z njo sklada novela zakona o nalezljivih boleznih, o kateri bo državni zbor odločal ta teden? Namenjena je strožjemu omejevanju vlade pri epidemičnih ukrepih, ki bi lahko posegli v pravice posameznika, a kljub temu buri duhove, češ da dopušča možnost obveznega cepljenja. O načrtih, dilemah in strahovih voditeljica Helena Lovinčič s sogovorniki. Gostje: - Daniel Bešič Loredan, minister za zdravje, - dr. Ivan Eržen, v. d. strokovnega direktorja NIJZ, - dr. Barbara Rajgelj, predstavnica Pravne mreže za varstvo demokracije, - Biserka Ilin, psihiatrinja in psihoterapevtka iz Iniciative slovenskih zdravnikov.
Za odločnejše premike bi potrebovali strategijo razvoja zadružništva na ravni države
Kar nekaj voznikov je teden začelo z beganjem od črpalke do črpalke, da bi še pred podražitvijo natočili gorivo. Bodo dnevno dopolnjevani vladni ukrepi vendarle umirili razmere in omejili špekulante, sprašujemo poznavalce. Komentiramo (tudi z vojno v Ukrajini spodbujena) dvojna merila evropskih voditeljev pri odpiranju vrat sosedam iz vzhoda in juga ter ocenjujemo, kakšen vtis je na prvem bruseljskem zasedanju pustil premier Robert Golob. Doma mu kljub spremembi zakona še ni uspelo povečati vlade na 20 ministrov. Končujemo s koncem šolskega leta – s stiskami ob vpisovanju v gimnazije in počitniškimi programi za otroke. Kritični pregled tedna s Tomažem Celestino.
Vojna v Ukrajini je odprla novo poglavje v evropski zgodovini in znova postavila v središče širitev Evropske unije. Znotraj Unije vlada soglasje glede podelitve statusa kandidatke za članstvo Ukrajini in Moldaviji, s tem sta državi preskočili številne birokratske in tehnične pogoje, nasprotno pa za države Zahodnega Balkana to ne velja. Kako njihov pristopni proces premakniti z mrtve točke in preprečiti, da bi se ukrajinska vojna prelila na Zahodni Balkan? Bodo evropski voditelji na zasedanju v Bruslju našli rešitev? O tem voditeljica Sandra Krišelj z našima dopisnikoma iz Bruslja in Beograda Igorjem Juričem in Boštjanom Anžinom z gosti v studiu. Gostje: Samuel Žbogar, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, Valentin Inzko, nekdanji visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini, dr. Jure Požgan, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.
V Ljubljani stopnjujejo priprave na začetek graditve novega potniškega centra. Stekla naj bi še letos. Emonika bo zajemala novo avtobusno postajo s parkirno hišo, komercialni del s trgovskim in zabaviščnim središčem, poslovno stavbo, hotel ter nadgradnjo železniške postaje s pripadajočo ji tirno infrastrukturo in peroni. Kaj nov potniški center pomeni za Ljubljano in za njeno povezanost z drugimi kraji ter tudi z mestnim potniškim prometom? Zakaj osrednji potniški center sploh potrebuje trgovsko in zabaviščno središče? Ali bo več tisoč novih parkirišč v središče pritegnilo tudi več prometa in kako se to ujema z oglaševano zeleno politiko mesta? Kakšna bo nadgradnja ljubljanskega železniškega vozlišča? O teh in drugih vprašanjih glede Emonike voditelj Peter Močnik s sogovorniki. Gostje: – Miran Gajšek, vodja Oddelka za urejanje prostora, Mestna občina Ljubljana, – Dejan Jurkovič, vodja Sektorja za investicije v železnice, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, – Špela Berlot Veselko, direktorica nevladne organizacije CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, – Ivan Gosarič, vodja projekta Potniški center Ljubljana pri podjetju Slovenske železnice.
Po dveh zaradi pandemije previdnih poletjih je letos festivalsko dogajanje po slovenskih mestih že v polnem zagonu. Pred dnevi se je začel mednarodni festival Imago Sloveniae, nocoj se s Poletjo nočjo v Stari Ljubljani odpira jubilejni sedemdeseti Ljubljana festival, konec tedna bo zaživel Lent, jubilejni, 40., bo tudi avgustovski festival Radovljica. In to je le nekaj primerov. Kakšne dogodke želi sodobno festivalsko občinstvo? Kako na program in razpoloženje vplivajo različnih pogoji za pripravo? Nekateri festivali imajo namreč izdatno podporo države, drugi so prepuščeni iznajdljivosti organizatorjev in donatorjev. Kako uspešno se naši poletni festivali povezujejo s turizmom, diplomacijo, promocijo Slovenije? O vsem tem voditeljica Anamarija Štukelj Cusma s sogovorniki. Gostje: – Domen Marinčič, umetniški vodja festivala Radovljica, – Janoš Kern, direktor Imago Sloveniae, – Vladimir Rukavina, Lent.
Kako ustaviti skomine po političnem kadrovanju in kaj vse je dejansko sporno?
Ta teden smo vendarle dočakali prve vladne ukrepe za obvladovanje energetske draginje. Odzivi so mešani: pri enih zavedanje, pri drugih razočaranje, da čudežnih rešitev ni. Energetska kriza je tudi ena od osrednjih tem obiska premiera Roberta Goloba na sedežu Evropske unije. V Bruselj je šel predvsem poslušat, vnaprej je dal vedeti, da prihaja tudi brez podrobnih stališč glede vojne v Ukrajini. Pred odhodom je prejel dve pismi javnih osebnosti z nasprotnimi nasveti o tem, ali Ukrajini pomagati tudi z oborožitvijo. Zveza Nato je bila na ministrskem zasedanju glede tega jasna. Opozarjamo tudi na stiske šolarjev in dijakov ob koncu leta in raziskujemo družbene, gospodarske in promocijske razsežnosti Dirke po Sloveniji. Kritični pregled tedna z Natašo Mulec.
Cilje Evropske unije za zmanjšanje izpustov iz prometa bomo dosegli le z radikalno spremembo miselnosti in ravnanja
Pred 50 leti je Slovenija dobila prvo avtocesto – Sloveniko. Razkošna štiripasovnica od Vrhnike do Postojne je bila tudi prva avtocesta v takratni Jugoslaviji. Ker ni bilo izkušenj, so bili načrtovanje, umeščanje v prostor, zagotavljanje denarja in graditev poseben izziv. Kako je nastajala, kakšne so bile politične bitke v ozadju, kako se je ob graditvi kalila stroka in kje so naše avtoceste danes. O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s ključnimi akterji, povezanimi z avtocestnim projektom. Poiskala je tudi arhivske posnetke z obiska takratnega predsednika Josipa Broza Tita na Verdu. Gostje: - Miran Marussig, takratni vodja priprave izgradnje prve avtoceste in direktor Združenih cestnih podjetij, - Lado Prah, nadzorni inženir pri gradnji Slovenike in dolgoletni član uprave DARS-a, - Boštjan Rigler, član uprave DARS-a, - Slovenko Henigman, inženir z Gospodarske zbornice Slovenije, z 20-letnimi izkušnjami v družbi DRI, prejšnji Družbi za državne ceste.
Neveljaven email naslov