Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pripravljajo se spremembe pokojninske zakonodaje. Na ministrstvu za delo napovedujejo, da bodo opravili široko družbeno razpravo o tem, kakšen pokojninski sistem si Slovenija želi in si ga lahko privošči prihodnjih 30 let. V ospredju so tri ključne vsebine: novi upokojitveni pogoji, višina pokojnine in vzdržnost pokojninskega sistema. O tem voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki.
Gostje:
Igor Feketija z Ekonomske fakultete, skorajšnji državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;
Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
Žiga Vižintin, svetovalec uprave v Pokojninski družbi A;
Karel Lipnik finančni komentator časnika Delo.
4483 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Pripravljajo se spremembe pokojninske zakonodaje. Na ministrstvu za delo napovedujejo, da bodo opravili široko družbeno razpravo o tem, kakšen pokojninski sistem si Slovenija želi in si ga lahko privošči prihodnjih 30 let. V ospredju so tri ključne vsebine: novi upokojitveni pogoji, višina pokojnine in vzdržnost pokojninskega sistema. O tem voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki.
Gostje:
Igor Feketija z Ekonomske fakultete, skorajšnji državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;
Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
Žiga Vižintin, svetovalec uprave v Pokojninski družbi A;
Karel Lipnik finančni komentator časnika Delo.
"Naš načrt in cilj sta, da kulturo ponovno postavimo na dnevni red slovenske politike in ji namenimo podporo, ki si jo zasluži." S temi besedami je doktorica Asta Vrečko prevzela posle kot nova ministrica za kulturo. Kulturni in umetniški sektor je v zadnjih dveh letih glasno opozarjal na slab položaj, ki ga zasedajo ustvarjalci v širšem družbenem prostoru. V dveh izjemno napornih epidemičnih letih smo večkrat slišali očitke o zapostavljenosti sektorja kot celote in, kljub rekordnemu proračunu, nejasna pravila pri dodeljevanju sredstev. Nova ministrica je obljubila dialog in reševanje najpomembnejših vprašanj, predvsem v zvezi s samozaposlenimi v kulturi. Napovedala je ureditev področja medijev, razvoj vzdržnega sistema javnih razpisov, okrepitev sistemskega vlaganja v kulturo in varovanje kulturne dediščine ter sistematično promocijo kulture in umetnosti tudi na mednarodni ravni. O vsem tem voditelj Miha Žorž s sogovorniki. Gostje: - Asta Vrečko, ministrica za kulturo, - Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra, - Polona Torkar iz društva Asociacija, - Rok Vevar, teatrolog, publicist in arhivar sodobnega plesa.
Val 202, drugi program Radia Slovenija je že pol stoletja najbolj poslušana radijska postaja v Sloveniji. Je bolj sproščen od Prvega programa in programa Ars, že od svojega začetka pa premika meje in ruši družbene tabuje. Odpiral je težka družbena vprašanja, uvajal nove medijske pristope in sodobne tehnologije. Ob tem je vseskozi ohranjal zaupanje poslušalcev. Kakšna je bila vloga Vala 202 na področju razvoja kulturne pluralnosti, civilne družbe in demokratizacije? Kako je prispeval k utrjevanju slovenske medijske profesionalnosti? Kako se zdaj spoprijema s sodobnimi družbenimi, medijskimi in, nenazadnje, tehnološkimi izzivi? O vsem tem ob 50. rojstnem dnevu Vala 202 voditelj Aleš Kocjan s sogovorniki. Gostje: - Mija Škrabec Arbanas, dolgoletna novinarka in urednica Vala 202, - Nejc Jemec, odgovorni urednik Vala 202, - dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na Katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede, - Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije.
Teden so zaznamovali nedoumljivi škandali: kako lahko sistem tako zataji, da resna kulturna ustanova pripravi razstavo ponaredkov svetovnih mojstrov, podjetje sredi Slovenije pa brezsramno ignorira delavske in potrošniške pravice in pravila. Spremljamo pripravo domačih in evropskih ukrepov za obvladovanje izrazitih zvišanj cen energije in hrane. Pretresamo sloge vladanja razvpitih nemških in britanskih voditeljev, pomembnih tudi za nas. Kritični pregled tedna tokrat s Katjo Arhar.
Evropska centralna banka bo v boju zoper vrtoglavo inflacijo po pričakovanjih posegla po močnejšem orožju. Pričakovati je, da bo že do jeseni, po scenariju drugih centralnih bank, zvišala temeljno obrestno mero. V kratkem naj bi se to odrazilo v pozitivnem Euriborju in s tem v dražjih posojilih. Kako bo to vplivalo na gospodinjstva in podjetja, sploh tista, zadolžena po spremenljivi obrestni meri? Kolikšni so stroški, če želite posojilo, obrestovano po spremenljivi meri, spremeniti v fiksno? Se bomo morali posledično sprijazniti z upadom investicij in s tem z ohlajanjem gospodarske rasti? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: - Blaž Brodnjak, predsednik Uprave NLB, d. d., - dr. Mojmir Mrak, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, - Andrej Božič, predsednik Združenja Manager.
Prvič v zgodovini slovenski Državni zbor vodijo tri ženske, v njem je štirideset odstotkov poslank, v vladi pa sedem ministric in 11 ministrov. To pomeni prelom z dolgoletno tradicijo razumevanja politike kot moške domene. Ali gre pri tem zgolj za nenamerno posledico kadriranja neizkušene nove stranke na tokratnih volitvah ali pa za dejansko spremembo v družbi in dojemanju politike? Pogledi na to so različni, večina pa se strinja, da je na področju zagotavljanja enakosti spolov v politiki še veliko izzivov. O položaju žensk v politiki, o sovražnih napadih in poskusih osebnih diskreditacij političark ter o enakosti kot temelju demokratične družbe voditeljica Tita Mayer s sogovornicami. Gostje: - dr. Milica Antić Gaber, profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, - dr. Jana Javornik, predavateljica na Univerzi v Leedsu - dr. Romana Jordan, pomočnica direktorja Instituta Jožef Stefan in nekdanja evropska poslanka, - Marta Kos, diplomatka, ustanoviteljica združenja Ona ve.
Pretekle odločitve ključnih odločevalcev v turizmu kažejo usmeritev njihove vizije v cilj, da Slovenija postane prepoznavna tudi kot gastronomsko-vinska destinacija butičnih ponudnikov, visoke kulinarike kot tudi lokalne pridelave živil ter lokalnih in regijskih jedi, doživetij in domače dediščine. Da gastronomija predstavlja eno svetlejših točk slovenskega turizma, dokazujeta tudi prihod vodnikov Michelin in Gault-Millau ter raznovrstnost ponudbe: od gostilne, restavracije, okrepčevalnice, picerije, ponudbe butičnih izdelkov do kavarn, bistrojev in turističnih kmetij; na kratko, za vse okuse in žepe. A hkrati že leta spremljamo tudi težak položaj, v katerem so se znašli gostinci in ponudniki in ki ga je koronska kriza poglobila, vojna v Ukrajini pa ga samo še poglablja. Kako in na čem svojo pot gradi naš gastronomski podmladek in kje črpa srčnost in vnemo voditeljica Tina Lamovšek z gosti. Gostje: - chef Luka Košir iz z Michelinovo zvezdico nagrajenega Gostišča Grič pri Horjulu, - slaščičarka Niks Svetec iz Kamnika, BonBon atelje, - chef Filip Matjaž iz restavracije COB, chef prihodnosti letošnjega leta po izboru vodnika Gault-Millau, - Anja Skrbinek, skrbnica brezalkoholnih spremljav, fermentacij in bar programa v kobariški restavraciji z dvema Michelinovima zvezdicama Hiša Franko.
Obdobje covida je vplivalo tudi na gibalni razvoj otrok in njihovo telesno pripravljenost. V vzdržljivosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti so osnovnošolci kljub letošnjemu, nekoliko bolj normalnem letu v povprečju za desetino slabši kot pred epidemijo. Opozorila športnih strokovnjakov, da je treba ukrepati takoj, saj to lahko vodi v slabše učne uspehe učencev, na dolgi rok pa tudi v slabšo delovno produktivnost, slabše rezultate v profesionalnem športu in več zdravstvenih težav v odrasli dobi, so bila do zdaj preslišana. Katere rešitve predlagajo športni strokovnjaki, jih je sploh mogoče vpeljati v šole in kolikšna je politična volja za obravnavanje teh vprašanj, voditeljica Špela Šebenik z gosti. Gostje: - Aida Zorc, pomočnica ravnateljice Osnovne šole Valentina Vodnika, - dr. Gregor Starc, profesor na Fakulteti za šport, vodja nacionalnega sistema Slofit, vodja Laboratorija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja, - Nejc Planinc, zdravnik, specialist medicine dela, prometa in športa iz podjetja Inštitut za medicino in šport, - Bor Dereani z Zveze društev športnih pedagogov Slovenije, profesor športne vzgoje na Gimnaziji Šiška - poslanec Državnega zbora.
Intenziven teden zamenjave oblasti je za nami. Prisegla je nova vlada, predaje poslov so bile po večini spravljive, le ena pričakovano neotesana. Na prvih sejah se je silovito zavrtel kadrovski vrtiljak. Poglobljeno komentiramo napovedane vladne politike na področju gospodarstva, represivnih organov in zdravstva ter preobrat v zunanji politiki. Nova vlada ne bo imela 100 dni miru; kot pravi premier Golob, jih niti ne potrebuje. Tudi v Ukrajini mineva 100 dni brez miru. Pojasnjujemo, kaj v praksi prinaša z muko sklenjen značilno bruseljski kompromis o naftnih sankcijah proti agresorski Rusiji. S ponosom se še enkrat oziramo na dediščino slovitega Borisa Pahorja. Kritični pregled tedna z Darjo Groznik.
Divjad po nedavni spremembi Zakona o varstvu okolja ni več državna last. Če ni, čigava je – nikogaršnja, skupna? Sledili so burni odzivi med lovci, njihovimi funkcionarji, pa tudi v širši javnosti. V Lovski zvezi so se med drugim vprašali, zakaj bi državi plačevali koncesijo, če je divjad nikogaršnja last. Marsikdo je v tem videl prvi korak k privatizaciji lovstva in lovišč. Kaj je v ozadju odločitve in kakšne bodo dejansko posledice? Zakaj je kmetijsko ministrstvo začelo posegati v lovišča s posebnim namenom? Se zaradi črtanja člena o divjadi kot državni lasti res nič ne spreminja? Bi pri lovstvu v Sloveniji morale še naprej glavno besedo ohraniti lovske družine, ali bi morali po vzoru Avstrije pogoje postavljati lastniki zemljišč? O vsem tem voditelj Matija Mastnak z gosti. - Robert Režonja, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, - Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije, - Klemen Matk z Zveze lastnikov gozdov, - Miha Marenče z Zavoda za gozdove - Ana Ašič, preiskovalna novinarka portala SIC! Publicistika s pogledom.
Epidemija ni oklestila niti kakovosti niti obsega domače gledališke produkcije
Vojna v Ukrajini je znova razgalila različne interese držav članic Evropske unije in nasprotja med njimi. Nesoglasja je bilo opaziti tudi v pripravah na tokratno srečanje voditeljev, namenjeno evropskemu odgovoru na rusko agresijo, med drugim glede prepovedi uvoza ruskih energentov. V preteklosti smo radi govorili, da Evropska unija krize izkoristi za nov zagon medsebojnega povezovanja in razvoja. Pa danes? Je zdaj tega še zmožna? O razmerah v Evropski uniji pod vplivom ukrajinske vojne voditeljica Špela Novak in gostje. Gostje: - Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja, - dr. Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede, - dr. Gal Kirn, znanstveni sodelavec na Filozofski fakulteti.
Ob slovesu izjemnega pisatelja ter neustrašnega in neutrudnega pričevalca, v čigar zgodbi se je zgostilo slovensko 20. stoletje. V 109-em letu je umrl pisatelj in akademik Boris Pahor, književnik evropskega slovesa, dobitnik številnih priznanj. Bil je eden najbolj prevajanih slovenskih avtorjev, pričevalec o fašističnem nasilju nad Slovenci v Italiji ter trpljenju v nemških koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno. Bil je pronicljiv intelektualec, simbol slovenstva in - četudi pogosto kritičen do Evropske unije - vselej velik Evropejec. O pečatu, ki ga je vtisnil slovenski družbi, in kritičnem mišljenju z lastno glavo, h čemer nas je vseskozi neutrudno pozival,voditelj Goran Dekleva in gostje: - Neva Zajc, novinarka Radia Koper, poznavalka življenja in dela dr. Borisa Pahorja, - dr. Miran Košuta, literarni zgodovinar, kritik, prevajalec, esejist in profesor na Univerzi v Trstu, - dr. Marta Verginella, zgodovinarka, ki se raziskovalno med drugim posveča vprašanjem meja in skupnostnega spomina, - Zdravko Duša, prevajalec, scenarist in urednik, - dr. Peter Kovačič Peršin, pisatelj, publicist in teolog, tesen Pahorjev sodelavec pri reviji Zaliv.
Ta teden je Slovenija dobila novega predsednika vlade s povsem drugačno retoriko in slogom od dozdajšnjega. Za partnerje je Robert Golob državnik in voditelj, ki bo ustavil erozijo demokracije in ponudil jasno vizijo, nasprotniki svarijo pred socialističnimi eksperimenti in begom podjetij. Vsi pa se zavedajo bližajočih se velikih izzivov pri energetiki, prehrani, varnosti, zdravju. Kljub prvemu primeru opičjih koz v Sloveniji je preplah odveč, zagotavlja stroka. V oddaji komentiramo tudi razmere v Ukrajini po treh mesecih vojne ter vse bolj žolčen odziv Evropske unije. Ne moremo mimo strelske tragedije v Združenih državah in ugotovitve, da je Cannski filmski festival tokrat bolj političen kot kdaj koli v minulem obdobju. Kritični pregled tedna z Dušanom Miličem.
Te dni je minilo 30 let, odkar je Slovenija postala članica Organizacije Združenih narodov, s čimer se je zaokrožil proces slovenskega osamosvajanja. Kakšna je zdaj vloga Združenih narodov v mednarodni skupnosti? So upravičene kritike o zastarelosti njenih struktur in nemoči organizacije, namenjene v prvi vrsti varovanju svetovnega miru in varnosti? Ukrajinska vojna je brez dvoma velik poraz svetovne diplomacije. O omejitvah in pomanjkljivostih, pa tudi o potencialih Združenih narodov voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: - dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik države, nekdanji politični svetovalec generalnega sekretarja OZN in nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, - Roman Kirn, diplomat, nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, - dr. Mitja Žagar, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja, - dr. Mateja Peter, predavateljica mednarodnih odnosov na Univerzi Saint Andrews na Škotskem.
Po podpisu koalicijske pogodbe in imenovanju Roberta Goloba za mandatarja za sestavo petnajste slovenske vlade analiziramo pričakovano vsebino dela vlade. Čakajo jo ukrepi za blaženje energetske in prehranske draginje, v zdravstvu, urejanju dolgotrajne oskrbe, na stanovanjskem področju in v javnih financah. Nas čakajo višji davki? Kakšna razmerja se zarisujejo v koaliciji in kaj bo počela opozicija? Kaj pomeni zaveza po vrnitvi mednarodnega ugleda države, kako naj Slovenija sodeluje z Unijo in ureja odprta vprašanja s Hrvaško? O vsem tem voditeljica mja Derčar z gosti, ob oglašanji iz Državnega zbora. Gostje: - dr. Ana Bojinović Fenko, vodja Katedre za mednarodne odnose, Fakulteta za družbene vede, - dr. Tomaž Deželan, politolog, Fakulteta za družbene vede, - dr. Mitja Kovač, ekonomist, Ekonomska fakulteta.
Ruska invazija na Ukrajino, od njenega začetka minevajo točno trije meseci, je z odkritji sledi vojnih zločinov dobila novo dimenzijo. Mednarodne institucije so se zganile hitro, preiskave zločinov v Ukrajini že potekajo, težko pa bo najti storilce in še težje jih bo obsoditi. Zgodovina procesov pred mednarodnimi kazenskimi sodišči ni obetavna, vseeno pa odgovorni poudarjajo nujnost boja proti nekaznovanosti. Sodelovanja Rusije v teh procesih ne gre pričakovati. Ostaja pa tudi vprašanje, ali oziroma koliko zločinov je zagrešila ukrajinska stran, ki Rusijo obtožuje genocida in je že zaključila prvi proces proti ruskim vojakom. O teh težkih vprašanjih voditelj Matej Hrastar in gostje v studiu: - dr. Marko Rakovec, generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve, - dr. Matjaž Nahtigal, Katedra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, - Matevž Pezdirc, vodja sekretarjata Genocide Network pri Eurojustu, - Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije pri Amnesty International Slovenija.
Novinarji Radiotelevizije Slovenija stavkajo. V Koordinaciji novinarskih sindikatov RTV namreč opozarjajo, da sta resno ogrožena obstoj javne RTV in status zaposlenih. Vse bolj zaostrene razmere so postale tudi osrednja politična tema. Zakaj potrebujemo kakovostno in neodvisno javno RTV? Kakšen je zdaj položaj javne RTV? Kako ji zagotoviti novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo? Zakaj se mora politika umakniti iz javne RTV? O vsem tem ter o predlaganih in o potrebnih spremembah Zakona o RTV Slovenija voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti.
Ta teden smo dobili imena vseh napovedanih ministrskih kandidatov in prvo izredno sejo novega parlamenta. Nova oblast in nova opozicija sta prekrižali meče. Nova, Janševa opozicija bo z referendumskimi manevri zavirala načrte nove, Golobove oblasti – imenovanja vlade sicer ne, pravi Golob, predlagano spreminjanje ureditve glede RTV Slovenija pa bo poznejše. V oddaji komentiramo tudi sveže gospodarske rezultate in napovedi, analiziramo geopolitične razsežnosti skorajšnje širitve zveze Nato in povzemamo, kako se kaos sodobne družbe zrcali na filmska platna v slovitem francoskem Cannesu. Kritični pregled tedna tokrat s Sandro Krišelj.
Nam grozi razpad družinske medicine? Če ne bo takojšnih sprememb in ukrepov, je tak scenarij možen, opozarja stroka. Nove paciente sprejema samo še desetina družinskih zdravnikov, interesa za tovrstno izobrazbo ni, v zadnjih desetih letih je ostalo nezasedenih kar 400 specializacij. Tisti, ki so, opozarjajo, da so preobremenjeni, predvsem pa, da so bolj administratorji kot zdravniki. Nova vlada obljublja takojšnje ukrepanje. Kakšni ukrepi so predvideni, katere bi potrebovali, predvsem pa, kdaj bomo čutili spremembe tako zdravniki kot pacienti, o vsem tem v današnjem studiu ob 17h s predstavniki družinske medicine in kandidatom za zdravstvenega ministra Danijelom Bešičem Loredanom. Gostje: - Danijel Bešič Loredan, kandidat za ministra za zdravje, - Aleksander Stepanovič, predsednik Združenja družinskih zdravnikov, - Danica Rotar Pavlič, profesorica na Medicinski fakulteti in specialistka družinske m medicine, - Nina Pokorn, specialistka družinske medicine, Zdravstveni dom Zagorje.
Po naših gozdovih se po najnovejših ocenah klati najmanj tisoč medvedov. Povečana populacija povzroča tudi več konfliktnih situacij v vsakdanjem življenju ljudi, zlasti meseca maja, ko medvedke iz brlogov pripeljejo svoje mladiče. Je poleg vseh drugih ukrepov pri upravljanju z medvedi potreben tudi odstrel ali ne? Okoljska organizacija Alpe Adria Green je letos že tretje leto zapored s tožbo na upravnem sodišču dosegla začasno ustavitev dovoljenega odstrela medvedov, čeprav je bil ukrep strokovno utemeljen in usklajen z družbeniki usklajen. Kako naprej na področju upravljanja z medvedi? Pogovor s ključnimi vpletenimi sta pripravili Sabrina Mulec in Jernejka Drolec. Gostje: - Mateja Blažič, vodja sektorja za ohranjanje narave na Ministrstvu za okolje in prostor, - Dragica Jaksetič iz Centra velikih zveri DINA Pivka, - Miha Marenče, vodja Sektorja za načrtovanje razvoja gozdov pri Zavodu za gozdove, - Tomaž Ogrin, Član mednarodne okoljske organizacije Alpe Adria Green, - Barbara Štimec iz Civilne pobude Za zaščito ljudi, domačih živali in okolja pred vdori in napadi zveri.
Neveljaven email naslov