Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4477 epizod
4477 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Končal se je 20. kongres kitajske komunistične partije, ki je na mesto generalnega sekretarja in voditelja največje države na svetu še za tretji mandat ustoličil Ši Džinpinga. Slednji se tako po dolžini staža dviguje nad vse predhodnike, z izjemo Maa Zedonga. Ob sebi je v politbiroju zbral poslušne in lojalne sodelavce, zatrl kritiko in si omogočil dosmrtno vladanje, če bo tako želel. Svetovno javnost pa zanima, kakšna bo t.i. »Kitajska nove dobe«, ki jo zaznamuje Ši Džinpingova misel, kakšna bo prihodnost kitajskega gospodarstva, še posebej ob strogih ukrepih za zamejevanje epidemije. Kako bo s spoštovanjem človekovih pravic? Bo Tajvan kmalu postal sestavni del Kitajske, kot je Ši prav tako napovedal? O Kitajski po prelomnem kongresu, ki ni prinesel veliko presenečenj, bo z gostjami razmišljal Matej Hrastar.Gostje: dr. Maja Veselič, oddelek za sinologijo Filozofske fakultete v Ljubljani;dr. Saša Istenič Kotar, Center za tajvanske študije;Nina Pejič, Center za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede.
Volilci so sinoči odločili, da bo prihodnjih pet let v predsedniški palači bodisi prva predsednica v zgodovini slovenske države bodisi prvi desno-sredinski predsednik. V drugi krog predsedniških volitev sta se namreč uvrstila Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Oba kandidirata s podpisi volilcev. Kako razumeti izide volitev, kaj pomenijo za kandidate in kaj za stranke, kakšne lekcije je z njimi dobila politika? In nenazadnje: kakšna (naj) bo kampanja pred drugim krogom. O vsem tem v voditelj Tomaž Celestina in analitiki. Gostje: dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar, politični analitik in urednik, dr. Miro Haček, profesor za Katedri za analizo politik na Fakulteti za družbene vede, Andraž Zorko, partner in direktor družbe Valicon.
Pomembna etapa super-volilnega leta - predsedniška kampanja - je končana. V pregledu tedna komentiramo njen potek, predvsem srdit spopad za drugo mesto, ter pojasnjujemo čisto sveže izide naše javnomnenjske ankete. Tudi predsedniška soočenja so bila prežeta z vojno v Ukrajini, ki jo vodijo vse bolj nerazumne poteze kremeljskega vladarja. Sprašujemo se, ali bodo voditelji Evropske unije uspeli strniti vrste in skupaj brzdati zaradi vojne in špekulantov podivjane cene energije. Osvetljujemo razloge na nezadovoljstvo z dogovorom med vlado in Fidesom o zdravniških plačah in si za vas ogledujemo sloviti Frankfurtski knjižni sejem. kritični pregled tedna ta petek z Urško Jereb.
Kako blizu prepada so vojna in z njo energetska in vsesplošna draginja potisnile Evropsko unijo? Negotovost je velika, pesimisti napovedujejo val nezadovoljstva in proteste po vsej Evropi. Optimisti rešitve pričakujejo že na tokratnem rednem zasedanju voditeljev Unije v Bruslju. O izzivih in rešitvah voditelj Luka Robida in gostje v studiu. Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jure Požgan, profesor na Fakulteti za družbene vede; dr. Rok Spruk, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani; Marko Štucin, državni sekretar za evropske zadeve, mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve.
Volilna kampanja pred nedeljskimi predsedniškimi volitvami je na vrhuncu. V začetku je bila umirjena in dostojna, sledili so tudi nizki udarci. Kampanja je za kandidate tudi test vzdržljivosti pred zahtevnim izzivom, kakršna je najvišja politična funkcija v državi. Kako potrpežljivi in razumni so po napornih tednih pojasnjevanja stališč in obrambe pred napadi tekmecev? Kako ocenjujejo kampanjo? Za kakšno družbo se zavzemajo na področju varnosti, zdravstva in davkov? Kakšen slog predsedovanja bodo ubrali? O vsem tem v drugem velikem radijskem soočenju predsedniških kandidatov na Radiu Slovenija. Voditelja oddaje sta Nataša Mulec in Tomaž Celestina, mnenja pa soočajo kandidati za predsednika (po vrstnem redu, kot je naveden na glasovnici): Milan Brglez, Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš, Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilič in Sabina Senčar.
Krize in inflacije, ki jo v veliki meri poganjajo visoke cene energentov, države tokrat ne bodo rešile zgolj s proračunskimi oziroma javnimi sredstvi. Nujno bo zmanjšanje porabe elektrike in zemeljskega plina. Evropska komisija na tokratni seji predstavlja tudi predloge za zamejitev cen energentov, skupne nabave in solidarnost med članicami. V Studiu ob 17.00 bomo - poleg komentiranja teh predlogov - odprli vprašanja oskrbe s plinom, elektriko, stanja v gospodarstvu in ukrepov pomoči, ki so še v načrtu do konca leta. Oddajo pripravlja in vodi Maja Derčar. Gosti: Marjan Eberlinc, glavni direktor družbe Plinovodi; Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije; Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo.
Evropska unija sprejema nova pravila v digitalnem prostoru. Akt o digitalnih storitvah omejuje ciljano oglaševanje, tehnike zavajanja in usmerjanja, algoritmično profiliranje in širjenje dezinformacij. Od spletnih gigantov zahteva obvezne ocene tveganja in preglednost algoritmov, uporabniki pa bodo za nastalo škodo imeli pravico zahtevati odškodnino. Gre za prvi večji korak v smeri regulacije spletnega okolja Evropske unije. Glavne tarče vseh teh ukrepov so družabni mediji in spletne tržnice. O novih pravilih na spletu voditeljica Urška Henigman in gostje: dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri Informacijski pooblaščenki; Katja Koren Ošljak, raziskovalka na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in ustanoviteljica Zavoda za digitalno vzgojo Vsak; Filip Dobranić z Inštituta Danes je nov dan.
Brezobzirno rusko raketiranje civilistov in infrastrukture je bilo ta teden v ospredju pozornosti. Zahod je odgovoril z vzpostavljanjem protiletalske obrambe; ob ministrskem zasedanju Nata je tudi Slovenija pristopila k nemški pobudi o skupnem protiraketnem ščitu. Evropski ministri so povečini uskladili ukrepe na trgu energentov, premier Golob pa je ob predstavitvi orjaškega kriznega proračuna napovedal pocenitev plina in pomoč podjetjem. Komentiramo tudi z virusi onesnaženo vodo na območju Žalca. Kritični pregled tedna ta petek s Špelo Novak. Prisluhnite!
Zakaj so se pri multinacionalnih družbah Disney+, Netflix in Apple odločili, da njihove vsebine in naprave ne bodo na voljo v slovenščini, drugačno odločitev pa so sprejele za uradne jezike na Hrvaškem, Madžarskem, Slovaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori in Islandiji? Ali sta kriva slaba zakonodaja in neukrepanje pristojnih inšpektoratov in politike v Sloveniji ali pa pri omenjenih multinacionalkah vedo, da smo dobri govorci tujih jezikov in nas to pravzaprav niti ne moti? Podobno je tudi na področju javnih napisov in blagovnih znamk, ki so vse pogosteje samo v tujem jeziku. O posledicah takega stanja in možnostih izboljšanja v reprizi septembrskega pogovora voditelja Aleksandra Čobca z gosti. Gostje: Lenart J. Kučić, svetovalec za medije na Ministrstvu za kulturo; Andreja But, glavna inšpektorica Tržnega inšpektorata Republike Slovenije; Sonja Trančar, glavna inšpektorica Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije; Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša; Andreja Žele, predsednica Komisije za slovenski jezik v javnosti SAZU.
Manj kot dva tedna je še do volitev novega predsednika države. Sedmerica kandidatov stopnjuje ritem predvolilnih obiskov, vrstijo se soočenja, nekateri že snemajo rokavice. Pri predsedniku države so manj kot politični program pomembni njegova osebnost, slog delovanja, njegove osebne vrednote. Zato vam jih bomo predstavili tudi bolj osebno: kako živijo, kakšne vrednote zagovarjajo, kaj počnejo v prostem času, zakaj nekaterim tudi niso všeč in kaj so njihove šibke točke. Govorili smo z njihovimi družinskimi člani, sodelavci, prijatelji, nasprotniki. Portrete petih predsedniških kandidatov in dveh kandidatk bo v Studio ob 17.00 povezala Eva Lipovšek. Nanizali jih bomo tako, kot bodo navedeni na glasovnici: Milan Brglez, Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš, Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilič, Sabina Senčar.
Veliki požar na goriškem Krasu, ki nas je pretresel v drugi polovici julija in ga je obvladovalo na stotine gasilcev, je opustošil 3.700 hektarjev površin, od tega 2.900 hektarjev gozdov. Vnovična ozelenitev oziroma pogozditev kraških skal je velik strokovni in finančni izziv. Naslavlja ga načrt sanacije požganih kraških gozdov. Kako se bodo lotili obnove gozda in kakšne protipožarne ukrepe bodo uvedli? Kaj prinaša zamisel o zasnovi krajinskega parka na Krasu? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec s sogovorniki. Gostje: Robert Režonja, generalni direktor Direktorata, za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Georgi Bangiev, generalni direktor Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor; Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije; Tarik Žigon, župan občine Renče-Vogrsko.
Vlada v predlogu proračuna za prihodnje leto načrtuje orjaški izdatke, skoraj 17 milijard evrov. Na prvi pogled se zdi, da so neupravičeno napihnjeni, poznavalci pa ocenjujejo, da gre za načrtovanje na zalogo zaradi številnih neznank v zvezi z energetsko krizo. Tudi rezervacija sredstev za nacionalizacijo oz. dokapitalizacijo energetskih družb bi se še pred nekaj leti zdela povsem radikalna poteza. Kako realna sta glede na izrazito ohlajanje gospodarstva predloga proračunov za prihodnji dve leti, danes predstavljena tudi poslancem državnega zbora, kje odražata prioritete vlade, katerim področjem dajeta največjo težo, voditeljica Urška Jereb s sogovorniki in javljanji iz parlamenta. Gostje: Saša Jazbec, državna sekretarka na Ministrstvu za finance; Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije; dr. Anže Burger, ekonomist s Fakultete za družbene vede v Ljubljani.
Vsa Evropa se je ta teden ozirala proti Pragi v upanju, da bodo pogovori več kot 40 evropskih voditeljev vsaj nakazali pot do umiranja razmer v Ukrajini in tlakovali tudi pot skupnemu evropskemu ukrepanju proti energetski draginji. Kakšna sta bila prispevek in predvsem izplen Slovenije z našim posebnim poročevalcem. Komentiramo neskončna pogajanja o plačah v zdravstvu in opozicijske napovedi o nizu referendumov za zavrnitev odločitev zdajšnje oblasti. Razkrivamo pa tudi bogat opus kraljice evropske avtofikcije, Francozinje Annie Ernaux – pravkar razkrite prejemnice letošnje Nobelove nagrade za literaturo. Kritični pregled tedna tokrat z Gabrijelo Milošič.
Praga gosti voditelje več kot 40 držav - članic Evropske unije in tistih, ki si to prizadevajo postati, pa tudi tistih, ki predvsem delijo prizadevanja za mir na stari celini. Na pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona nastaja Evropska politična skupnost. Je to poskus iskanja skupne rešitve za izhod iz energetske krize ali nova priložnost za dialog med sprtimi državami območja Kavkaza ali zahodnega Balkana? Ali smo priča ambicioznemu zametku nove varnostne organizacije, ki bo po ruski aneksiji ukrajinskega ozemlja nadomestila obstoječe strukture? Ali gre nemara zgolj za še eno skovanko brez prave vsebine? Na ta in druga vprašanja težke evropske realnosti skušajo najti voditelj Marjan Vešligaj in gosti: dr. Marko Lovec profesor za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani; dr. Mitja Žagar, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja; Milan Jazbec, veleposlanik in diplomat z Ministrstva za zunanje zadeve.
Predsednik republike, ki ga bomo volili čez manj kot tri tedne, nima široko zastavljenih pristojnosti, ima pa pomembno simbolno vlogo. Državo predstavlja navzven, je vrhovni poveljnik vojske, imenuje ali predlaga nekatere funkcionarje, razpisuje volitve. Mnogi so prepričani, da mora biti moralna avtoriteta ter oče oziroma mati naroda. So tokratni predsedniški kandidati osebnostno in intelektualno dorasli tej vlogi, so dovolj izkušeni in spretni? Kakšne so njihove analize prepletajočih se energetske in podnebne krize, vojne na evropskih tleh in polarizacije slovenske družbe? Iz katerih vrednot bodo izhajali pri iskanju rešitev? Kako dejavni bodo v družbi in javnosti, kako sproščen, sodoben ali resnoben bo njihov slog vladanja? Vse to bomo skušali razkriti v prvem velikem radijskem soočenju predsedniških kandidatov. Voditeljici oddaje sta Alenka Terlep in Špela Novak, mnenja pa soočajo kandidati za predsednika (po vrstnem redu, kot je naveden na glasovnici): Milan Brglez, Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš, Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilič in Sabina Senčar.
Sindikati se te dni odločajo o podpisu nedavno parafiranega dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju. Kmalu po podpisu bodo sledila pogajanja o sistemskih spremembah plačnega sistema. Kako ga spremeniti? Bi mogoče bilo bolje razmišljati o povsem novem plačnem sistemu? Medtem pa so šolniki, zdravstveni delavci in zdravniki v stavki. O vsem tem v Studiu ob 17.00 s Katjo Arhar. Gostje: - Sanja Ajanovič Hovnik, ministrica za javno upravo; - Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja; - Irena Ilešič Čujović, podpredsednica Konfederacije sindikatov javnega sektorja; - Bojan Popović, pravni svetovalec Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov FIDES.
Ruski predsednik Vladimir Putin je ob koncu tedna razglasil priključitev štirih ukrajinskih regij Rusiji. Proruske oblasti so v zasedenih ukrajinskih regijah Lugansk, Doneck, Zaporožje in Herson v dneh od 23. do 27. septembra izvedle tako imenovane referendume, na katerih se je po njihovih navedbah prebivalstvo odločilo za izstop iz Ukrajine in za priključitev Rusiji. Združeni narodi, Zahod in Ukrajina so referendume označili za nezakonite in jih ne priznavajo. Kaj nedopustno zaokrožanje ozemelj pomeni za potek vojne v Ukrajini, za odnose Rusije s svetom, zlasti pa, kaj vse to pomeni za Rusijo samo in za razmerja znotraj države, voditelj Miha Lampreht s sogovorniki. Gostje: Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija v Moskvi; dr. Andrej Benedejčič, nekdanji veleposlanik v Moskvi in pri zvezi NATO, državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost; dr. Denis Mancevič, politolog in poslovnež; Branko Soban, komentator in publicist.
Morda se ne zavedamo dovolj, kako izraziti premiki se dogajajo v geopolitiki. Kako nemočen je Zahod ob novi Putinovi priključitvi ukrajinskega ozemlja Rusiji in zakaj je tako? Se bo ruska družba uprla mobilizaciji? In še: Kako avtoritarna bo nova predsednica italijanske vlade Giorgia Meloni, prva ženska na tem položaju in prva skrajno desna političarka po drugi svetovni vojni. Komentiramo orjaški krizni proračun, ki ga tudi zaradi energetske krize predlaga Golobova vlada, in zakulisne igre plačnih pogajanj v javnem sektorju. Vse to in še več v kritičnem pregledu tedna z Matjažem Troštom.
Vlada Roberta Goloba je uresničila napoved in odstopila od pogodbe za nakup 45 oklepnikov 8x8 boxer za Slovensko vojsko. S tem se je znašla v še eni »oklepniški« zgodbi, ki nas bo obremenjevala v prihodnje in nas stala tudi 70 milijonov pogodbenih kazni. Ob tem zvezi NATO obljubljamo, da bomo zgradili bojno bataljonsko skupino, a še ne vemo, kako, predvsem pa se zastavlja vprašanje, ali bomo v prihodnje sploh imeli dovolj vojakov, ki bi to opremo tudi uporabljali. Kaj pomeni odpoved pogodbe za Slovensko vojsko, našo varnost in verodostojnost države pred zavezniki voditelj Robert Škrjanc z gosti. Gostje: Marjan Šarec, minister za obrambo; generalmajor Robert Glavaš, načelnik Generalštaba Slovenske vojske; Matej Tonin, prejšnji minister za obrambo; dr. Jelena Juvan, profesorica na katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede v Ljubljani; dr. Klemen Grošelj, obramboslovec, evropski poslanec, nekdanji državni sekretar na Ministrstvu za obrambo.
Pred nami so druge volitve v tem super volilnem letu – volili bomo predsednika republike. Ker Borut Pahor mandata ne more več ponoviti, se bo v predsedniško palačo vselil nov predsednik, mogoče prvič predsednica. Ali imamo volivci pred predsedniškimi volitvami napačna pričakovanja? Mora biti predsednik republike najbolj priljubljen politik v državi? Zakaj na predsedniški funkciji pričakujemo nekoga, ki bo predsednik vseh, ki bo moralna avtoriteta? Je to sploh pomembno? Pristojnosti predsednika republike so pravzaprav zelo omejene. O vlogi, pristojnostih ter zaželeni osebnosti, lastnostih in ravnanjih predsednika države voditeljica Jolanda Lebar in gostje: ustavna pravnika dr. Igor Kaučič in dr. Janez Pogorelec ter kreativec, predavatelj in kolumnist Aljoša Bagola.
Neveljaven email naslov