Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji vas bomo povabili na filmsko glasbeni dogodek, ki ga bomo drevi v živo prenašali na našem Tretjem programu, programu Ars. Nemo klasiko nemškega ekspresionizma Nosferatu – Simfonija groze bo spremljal Orchestra of the Imaginary, partituro za film je napisal Andrej Goričar. Film je imel ob svojem nastanku burno produkcijsko ozadje. Temelji namreč na Drakuli Brama Stokerja, producent filma pa ni uredil avtorskih pravic s Stokerjevimi dediči, zato so kljub spremenjenemu naslovu in imenom ti zahtevali uničenje vseh filmskih kopij. Film, ki je močno vplival na žanr grozljivke in film na splošno, si lahko še vedno ogledamo kot po čudežu, so zapisali pri Cankarjevem domu. V oddaji poročamo tudi o novi knjigi Zale Dobovšek z naslovom Gledališče in vojna.
3587 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
V tokratni oddaji vas bomo povabili na filmsko glasbeni dogodek, ki ga bomo drevi v živo prenašali na našem Tretjem programu, programu Ars. Nemo klasiko nemškega ekspresionizma Nosferatu – Simfonija groze bo spremljal Orchestra of the Imaginary, partituro za film je napisal Andrej Goričar. Film je imel ob svojem nastanku burno produkcijsko ozadje. Temelji namreč na Drakuli Brama Stokerja, producent filma pa ni uredil avtorskih pravic s Stokerjevimi dediči, zato so kljub spremenjenemu naslovu in imenom ti zahtevali uničenje vseh filmskih kopij. Film, ki je močno vplival na žanr grozljivke in film na splošno, si lahko še vedno ogledamo kot po čudežu, so zapisali pri Cankarjevem domu. V oddaji poročamo tudi o novi knjigi Zale Dobovšek z naslovom Gledališče in vojna.
Večletni projekt VZHOD—ZAHOD Meja skozi film in zgodovino 1945—1954, ki ga koordinira goriški Kinoatelje v sodelovanju s Slovensko kinoteko in številnimi partnerji iz Slovenije in Italije pa tudi širšega prostora, bo v maju ponudil filmsko retrospektivo in simpozij, ki v fokus postavlja mejo med Italijo in Jugoslavijo v obdobju med leti 1945 in 1954. Projekt, ki je del programa bodoče Evropske prestolnice kulture Nove Gorice, bo prek filmov, pa tudi simpozija, na katerem bodo sodelovali zgodovinarji, sociologi in filmski publicisti, spregovoril o zgodovinskih razmerah obdobja: med drugim o svobodnem tržaškem ozemlju, osimskih sporazumih, zavezniškem nadzoru svobodnega tržaškega ozemlja ter o londonskem memorandumu. Predstavljamo tudi monografijo Od Okre do Albijske gore, ki predstavlja zgodovinski razvoj ozemlja sedanje Notranjske med Nanosom in sedlom Razdrto, antično Okro, ter Albionom, mogočnim Snežnikom. Foto: Brezmejna srca, vir La Cineteca del Friuli
Potem ko je igralec Marko Mandić pred več kot desetimi leti izoblikoval projekt MandićStroj, sestavljen iz delcev Mandićevih vlog do leta 2011, je zdaj v novem odrskem dogodku združil okruške svoje celotne gledališke biografije – znova ob sodelovanju Bojana Jablanovca. Že dlje časa napovedani in pričakovani performans MandićCirkus bo nocoj na ogled na velikem odru ljubljanske Drame. Na osrednjem mariborskem gledališkem odru pa bodo nocoj premierno uprizorili prav tako avtorsko predstavo Ne ti meni Alice. Predstavljamo tudi program v Steklenika, ki se iz Tivolija seli v Muzej sodobne umetnosti Metelkova.
Disney Razparač (1991) je večkrat nagrajeni dramski prvenec londonskega dramatika, filmskega scenarista in slikarja Philipa Ridleyja. Po njegovi drami je nastala uprizoritev Razparač, v kateri je avtorska ekipa v likih prepoznala posameznika, ki zaprt v svoji sobi preživlja različne faze svoje duševnosti. Predstavo je režirala Nataša Barbara Gračner. V oddaji predstavljamo tudi novo radijsko igro našega Igranega programa »Ne bojim se ne hudiča ne biriča« ter vas vabimo na festival živega avdio-vizualnega kodiranja Algopolis.
Danes vas vabimo, da prisluhnete pripovedim o treh razstavah: ob 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika bosta v Cankarjevem domu in v Slovenskem etnografskem muzeju na ogled razstavi starih fotografij, Plečnikova Ljubljana in Zlata doba Plečnikove arhitekture. Na dokumentarnih razstavah opazujemo, kako je je arhitekt postopoma gradil svojo vizijo narodne prestolnice. V galeriji Simulaker v Novem Mestu pa bo še nekaj dni na ogled razstava Pomladno čiščenje, umetnic Nataše Skušek in Lee Culetto. V nadaljevanju oddaje bomo spregovorili še o videovečeru z Dubo Sambolec, ki je pred kratkim prejela Jakopičevo nagrado za življenjsko delo in je v svojem obsežnem in raznolikem umetniškem opusu ustvarila tudi vrsto video del; ter na kratko o celovečernem prvencu Darka Sinka Inventura, ki bo nocoj doživel ljubljansko premiero. fotografija z razstave Pomladno čiščenje, foto: k.p.l./arhiv galerije Simulaker
V tokratni oddaji bomo predstavili nekatere novosti na področju otroške in mladinske literature. Predstavljamo novo knjižno zbirko Zvezdna Beletrina ter knjigo z naslovom Salon o kulturi v Salonu uporabnih umetnosti v Mariboru. Izvedeli boste še, v katerih slovenskih mestih se obetajo brezplačne filmske projekcije letošnjih finalistov za evropsko filmsko nagrado LUX.
Na današnji jubilejni štirideseti svetovni dan plesa je južnokorejska balerina Kang Sue-jin v poslanici opozorila, da nas je pandemija ponovno prisilila k premisleku o pomenu plesa in plesalcev. Ples je umetnost trenutka, ustvarjena s celotnim telesom in z dušo, pravi. Trenutek, ki je že minil, pa je težko povrniti v povsem enakega. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi obema slovenskima poslanicama. In še čez mejo: Slovensko stalno gledališče v Trstu in Gledališče v Kopru sta pripravili predstavo Ptičja farma, s katero koproducenta zaključujeta sezono. Za predelavo Aristofanove komedije Ptice je poskrbela Jera Ivanc, režiral pa jo je Jaka Ivanc, ki se mu je zgodba o tem, kako narediti novo državo oziroma utopičen svet, zdela zelo aktualna in pravo ogledalo današnji družbi. Premiera bo nocoj v Trstu. Foto: Pixabay
Današnji Svet kulture nas bo odnesel na festival evropskega filma Crossing Europe v Linz v Avstrijo, ki poteka že devetnajsto leto. V dokumentarni tekmovalni program se je uvrstil film Nike Autor z naslovom Filmski obzornik 80 – Metka, Meki. Prikazuje zgodbo o avtoričini teti, delavki Metalne, ki je pri osemindvajsetih letih odšla v Nemčijo v upanju na boljši jutri. Spregovori o svoji "gastarbajterski" izkušnji in lastnem razumevanju današnjih migracij. Posvetili se bomo še Koncertu Slovenskega kitarskega kvarteta v Komornem studiu, ki bo izvedel skladbe od konca 19. stoletja do najnovejših del. Vabljeni v našo družbo! Vir fotografije: Kinodvor, film Filmski obzornik 80 – Metka, Meki
V teh dneh se v Ljubljani mudi francosko-poljski skladatelj in instrumentalist Kasper T. Toeplitz, ki bo v podhodu Ajdovščina v prostorih Društva za interdisciplinarnost, samoprodukcijo in cirkulacijo sodobne umetnosti Cirkulacija 2 v dveh dneh izvedel dve deli. Prvi večer bo interpretiral skladbo ''Elemental II'' francoske skladateljice Eliane Radigue, čez dva dni pa še lastno skladbo Burning House, ki je nastala posebej za ta dogodek. Na Dunaju pa so sredi aprila odprli razstavo ''Izpovedi trpinčene duše'' avstrijskega grafika, pisatelja in ilustratorja Alfreda Kubina. Gre za eno izmed devetih razstav, ki jih bo muzej na ogled ponudil v tekoče letu. Razstava tega pomembnega simbolista in ekspresionista poveže tudi z drugimi umetniki. (foto: Kasper T. Toeplitz)
V Benetkah so odprli umetnostni bienale, ki se vrača po enoletnem premoru zaradi pandemije. Glavno nagrado, zlatega leva, je dobil britanski paviljon, v katerem letos razstavlja umetnica Sonia Boyce z naslovom Feeling Her Way. Mednarodna žirija je zapisala, da v sodelovanju z drugimi temnopoltimi ženskami razkriva veliko zamolča-nih zgodb, da ima zelo sodoben jezik ter prikazuje razdrobljene oblike, ki jih gledalec in gledalka ob doživljanju paviljona lahko sestavita. Na odprtju je bila sicer v središ ču pozornosti Ukrajina. Sredi beneških Vrtov, v katerih stoji ruski paviljon, so posta-vili trg z vrečami peska, ki ponazarjajo tiste, ki jih uporabljajo v spopadih za zaščito pred bombami. Rusijo so zaradi napada na Ukrajino z bienala izključili, umetniki, ki nasprotujejo režimu ruskega predsednika Vladimirja Putina, pa so kljub temu dobro-došli.
Razstava akademskega slikarja Marka Jakšeta na 59. beneškem bienalu v slovenskem paviljonu na eni največjih svetovnih predstavitev dosežkov sodobne umetnosti je v dialogu s temo bienala: surrealizmom in razmislekom o transčloveških agentih in entitetah, ki so v svetu med človekom, živaljo in planetarnim. Postavitev je opremljena s posebnimi svetlobnimi elementi, tla pa so prekrita z mivko; s tem so želeli vzpostaviti tih, intimen prostor, v katerem se lahko obiskovalci vživijo v vse aspekte umetnikove domišljije. Bienale je sicer tik pred odprtjem dodal izbor ukrajinskih umetniških odzivov na vojno.
Razstava akademskega slikarja Marka Jakšeta na 59. beneškem bienalu v slovenskem paviljonu na eni največjih svetovnih predstavitev dosežkov sodobne umetnosti je v dialogu s temo bienala: surrealizmom in razmislekom o transčloveških agentih in entitetah, ki so v svetu med človekom, živaljo in planetarnim. Postavitev je opremljena s posebnimi svetlobnimi elementi, tla pa so prekrita z mivko; s tem so želeli vzpostaviti tih, intimen prostor, v katerem se lahko obiskovalci vživijo v vse aspekte umetnikove domišljije. Bienale je sicer tik pred odprtjem dodal izbor ukrajinskih umetniških odzivov na vojno.
9. julija leta 1993 je takrat dvaindvajsetletni Lotos Vincenc Šparovec, sicer študent dramske igre na AGRFT, opravljal vzdrževalna dela na boku tovorne ladje, ki je plula po Atlantskem oceanu. Nepričakovano je padel v vodo in se kar štiri ure boril z valovi Atlantika preden so ga rešili. Zdaj je to svojo izkušnjo preobrazil v odrski dogodek, monodramo z naslovom Človek v morju, ki bo premiero doživel nocoj. V oddaji poročamo še o odprtju slovenskega paviljona na beneškem bienalu ter o treh finalistih nagrade Kritiško sito. Vabimo pa vas tudi na koncert Solze, večje od brusnic, ki ga v ciklu abonmajskih koncertov Same mogočne skladbe danes in jutri v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravlja Orkester Slovenske filharmonije.
V Slovenskem mladinskem gledališču bodo premierno uprizorili predstavo TV-mreža, satirično črno komedijo o izmišljeni televizijski postaji, ki se sooča s slabo gledanostjo. Predstava je nastala po istoimenskem in s štirimi oskarji nagrajenem filmu režiserja Sidneyja Lumeta iz leta 1976. Predstavljamo tudi knjižne novosti Centra za slovensko književnost in Založbe Škuc avtorjev in avtorice Mateja Šurca, Braneta Mozetiča in Svetlane Makarovič.
V Ljubljani drevi odpirajo festival 36. Slovenski glasbeni dnevi, na katerem bo osrednja pozornost namenjena Glasbeni matici Ljubljana, ki letos praznuje 150 let. Poleg šestih koncertov bo v sklopu festivala potekal tudi mednarodni muzikološki simpozij, tokrat na temo Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo. V Mariboru se danes začenjajo literarne in druge prireditve, ki jih ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic – ta bo 23. aprila, v sodelovanju z več ustanovami pripravlja mariborski Mladinski kulturni center. V oddaji predstavljamo še nove knjižne izdaje, ki so izšle letos in ob koncu lanskega leta pri Centru za slovensko književnost in Založbi Škuc. Med drugimi sta to tretja pesniška zbirka Kaje Teržan z naslovom Nekoč bom imela čas in avtobiografski roman kenijskega pisca ter novinarja Binyavange Wainaina v prevodu Gabrijele Babnik Ouattara.
Danes v oddaji izpostavljamo dve razstavi. Društvo likovnih umetnikov Ljubljana ob 40 letnici delovanja odpira razstavo na Ljubljanskem gradu v Galeriji "S" z naslovom Tendence v abstrakciji: Sistemi, tehnoorganizmi, informacije.V Knežjem dvoru v Celju pa se z razstavo Steklo na Celjskem Celjski pokrajinski muzej pridružuje projektu Po stekleni poti, s katerim se slovenski muzeji vključujejo v mednarodno leto stekla.
Križ je eden izmed simbolov, ki je najpogosteje upodobljen, izdelava križev pa je izjemno razširjena, tako v preteklosti, kakor tudi danes. Med njimi še posebej izstopajo limoški križi. V 12. in 13. stoletju je bil Limoges eno najpomembnejših središč proizvodnje emajliranih predmetov v Evropi. V Narodnem muzeju na Metelkovi v Ljubljani predstavljajo tri od štirih znanih tipov limoških križev v Sloveniji, vsi so iz 12. stoletja. Po vseh domovih bodo te dni na mizi, med okraski, po različnih kotih jajca v najrazličnejših oblikah in podobah. To živilo je tudi pravo simbolno bogastvo, zaradi česar je navzoče v različnih mitih, verstvih in kulturah. Vizualna umetnica Kaja Avberšek, avtorica stripa Knjiga z jajčki, pravi, da je jajce skoraj celostna umetnina. V oddaji tudi o premieri avtorskega projekta Godzilla Tribute Band Kulturno-umetniškega društva Moment. Godzzila predstavlja pošast kot metaforo, Godzilla Tribute Band pa je kolektiv, ki se je zbral, da reši svet.
Danes v oddaji izpostavljamo dve razstavi. Društvo likovnih umetnikov Ljubljana ob 40 letnici delovanja odpira razstavo na Ljubljanskem gradu v Galeriji "S" z naslovom Tendence v abstrakciji: Sistemi, tehnoorganizmi, informacije.V Knežjem dvoru v Celju pa se z razstavo Steklo na Celjskem Celjski pokrajinski muzej pridružuje projektu Po stekleni poti, s katerim se slovenski muzeji vključujejo v mednarodno leto stekla.
Drago Jančar, pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in pre-vajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Njegov novi roman Ob nastanku sveta je “pri-poved o svetu, ki ga še ni in mu je ,določeno’ nastati šele pred našimi očmi; o veliki zgodbi življenja, ki je velika prav zato, ker se izriše pred očmi posameznika in je s tem edinstvena in neponovljiva,” so zapisali pri založbi Beletrina, pri kateri je roman v teh dneh izšel. V SNG Nova Gorica pa premierno uprizarjajo predstavo 52 HER-TZOV mlade srbske dramatičarke Tijane Grumić. Gre za subtilnopoetično družinsko dramo, ki prepleta tri pripovedi in z izhodiščem v dokumentarnih gradivih ob pomoči izbranih motivov secira vprašanje upanja v svetu, polnem samote. Z igralskim ansam-blom SNG Nova Gorica bo prvič ustvarjala režiserka Mojca Madon.
Razstava na gradu Kromberk vključuje 74 fotografij stavb, ulic, gradbišč in ljudi iz tistega obdobja in tudi nekaterih predmetov. Gradivo so v Goriškem muzeju dobili iz fotografskih arhivov ustanov in posameznikov, razstavo pa želijo v prihodnje še nadgraditi. Takoj čez mejo pa se drevi obeta še en zanimiv kulturni dogodek. V ciklu literarnih večerov Ars teatralis se ozremo v zgodovino ter predstavimo življenje in delo pomembnih osebnosti – pomembnih za umetnost in za širše družbeno življenje. Njihova posebnost je, da se zgodijo vsakič drugje in da jih lahko tudi v živo obiščete. Hkrati pa jih v neposrednem prenosu predvajamo na Programu Ars. Nocoj se bomo posvetili Simonu Gregorčiču. Dogodek z naslovom Mojo srčno kri škropite bo v knjižnici Damirja Feigla v Gorici, sodelujejo pa program Ars, Slovensko stalno gledališče v Trstu in Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici.
Kakovostna fotografija ni nikoli samo zamrznjen dokument nekega časa, prostora, ljudi; ampak sega v drobovje sodobnosti in preteklosti, nagovarja čustva, s katerimi spodbudi ljudi k angažmaju, verjame britanski fotograf Simon Norfolk, ki je prejšnji teden obiskal Ljubljano in ob tej priložnosti smo ga povabili pred mikrofon. Predstavili bomo razstavo Avgusta Černigoja v Tržiškem muzeju in dokumentarec zamejske režiserke Andrine Mračnikar, ki se ukvarja z izginjanjem slovenskega jezika v vsakdanjem življenju na avstrijskem Koroškem. Na festivalu avstrijskega filma Diagonala v Gradcu je prejel nagrado občinstva.
Neveljaven email naslov