Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji vas bomo povabili na filmsko glasbeni dogodek, ki ga bomo drevi v živo prenašali na našem Tretjem programu, programu Ars. Nemo klasiko nemškega ekspresionizma Nosferatu – Simfonija groze bo spremljal Orchestra of the Imaginary, partituro za film je napisal Andrej Goričar. Film je imel ob svojem nastanku burno produkcijsko ozadje. Temelji namreč na Drakuli Brama Stokerja, producent filma pa ni uredil avtorskih pravic s Stokerjevimi dediči, zato so kljub spremenjenemu naslovu in imenom ti zahtevali uničenje vseh filmskih kopij. Film, ki je močno vplival na žanr grozljivke in film na splošno, si lahko še vedno ogledamo kot po čudežu, so zapisali pri Cankarjevem domu. V oddaji poročamo tudi o novi knjigi Zale Dobovšek z naslovom Gledališče in vojna.
3593 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
V tokratni oddaji vas bomo povabili na filmsko glasbeni dogodek, ki ga bomo drevi v živo prenašali na našem Tretjem programu, programu Ars. Nemo klasiko nemškega ekspresionizma Nosferatu – Simfonija groze bo spremljal Orchestra of the Imaginary, partituro za film je napisal Andrej Goričar. Film je imel ob svojem nastanku burno produkcijsko ozadje. Temelji namreč na Drakuli Brama Stokerja, producent filma pa ni uredil avtorskih pravic s Stokerjevimi dediči, zato so kljub spremenjenemu naslovu in imenom ti zahtevali uničenje vseh filmskih kopij. Film, ki je močno vplival na žanr grozljivke in film na splošno, si lahko še vedno ogledamo kot po čudežu, so zapisali pri Cankarjevem domu. V oddaji poročamo tudi o novi knjigi Zale Dobovšek z naslovom Gledališče in vojna.
Po dveh zatišnih letih so se v Bologno včeraj znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov. Predstavljamo tudi novo stalno razstavo v prenovljenih prostorih Slovenskega šolskega muzeja z naslovom "Šola je zakon - o izobraževanju in vzgoji na Slovenskem skozi čas". Napovedujemo pa še kulturni večer na temo poezije Franceta Balantiča ob stoti obletnici njegovega rojstva. Foto: Mednarodni knjižni sejem otroške in mladinske literature v Bologni
Ljudje gredo na ulice, se primejo za roke in pojejo. Tako pričakajo tanke in oklepnike. Ženske, otroci, starci in starke. Brez orožja, brez srda, brez strahu, pogumno in z zaupanjem, da lahko zmaga mir, da je mir v središču vsega, kar živi, piše v pesmi Za Ukrajino Barbara Korun. Z njeno pesmijo se Društvo slovenskih pisateljev pridružuje današnjemu svetovnemu dnevu poezije, ki ga zaznamujejo po nekaterih slovenskih mestih, v prestolnici pa so pripravili prvi celodnevni ljubljanski pesniški maraton. V oddaji tudi o antologijskih knjigah Svetlane Makarovič in predstavi Morje sten Gorana Vojnoviča. Začeli pa bomo z verzi o vojni ukrajinske pesnice Katerine Kalitko. Vir fotografije: Pixabay.
Opero o svobodomiselni ciganki Carmen enega najvidnejših francoskih skladateljev druge polovice 19. stoletja Georgesa Bizeta bosta nocoj premierno uprizorila Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor. V novi postavitvi Juana Guillerma Nove pod taktirko Jona Svinghammarja bodo nastopili v naslovni vlogi Guadalupe Barrientos, kot vročekrvni Don Jose Martin Sušnik, Andreja Zakonjšek Krt bo Micaela in Luka Ortar bikoborec Escamillo. V Slovenski filharmoniji in na programu Ars bomo lahko spremljali Pasijon v letu Gospodovem 2021 Damijana Močnika, oziroma koncert za abonma Vokalno-instrumentalni program. V duhu marčevskih feminističnih gibanj pa se bo na odru Male drame odprl prostor za ženske glasove. Igra #punceinpolpunce, ki jo je po naročilu SNG Drama Ljubljana napisala Jera Ivanc, je režirala Ivana Djilas. V Gledališču Koper pripravljajo nov projekt, ki nadaljuje lani poleti uprizorjeni dramski monolog Stena v morju. Pod naslovom Morje sten se zgodba, ki jo je napisal angleški dramatik Simon Stephens, nadaljuje in konča z zagovorom dodatnega lika, ki ga je prispeval Goran Vojnovič. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi izrednim projekcijam ukrajinskih dokumentarnih filmov, s katerimi zbirajo sredstva za ukrajinske filmske ustvarjalce, ki zdaj v domovini dokumentirajo vojno. Foto: Tiberiu Marta
Opera bo danes v ospredju oddaje o kulturi, ki bo med vsebine s področij vizualne in sodobnoplesne umetnosti vključila tudi zaključek Festivala dokumentarnega filma in najboljši film na temo človekovih pravic ter koncert iz cikla Kromatika. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz filma Otroci megle, vir: IDFA
»Ustvariti moramo nove zgodbe, sicer jih bo za nas ustvaril ruski okupator,« je povedala ukrajinska pesnica, scenaristka, esejistka in novinarka Ljuba Jakimčuk, ki bo gostja naše oddaje, v kateri bomo predstavili novosti Cankarjeve založbe in se podali na razstavo v rimsko Galerijo Borghese, kjer so na ogled mojstrovine slikarja Guida Renija.
Mednarodni plesnogledališki projekt Skrito Sanje Neškovič Peršin odstira vmesne prostore baletnega miljeja, ki so gledalcu po navadi nevidni. Občutja, osebne izkušnje, vse, kar baletne plesalce spremlja v vsakdanjem življenju, je preoblikovano v nekakšen vzporedni miselni svet nezavednega. Predstavo bodo premierno uprizorili nocoj v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu in z njo začeli novo sezono pod geslom Vključeni in izključeni. V osebno življenje pisateljice in borke za pravice žensk pa vstopa igrano-dokumentarni film Biti ženska, biti Zofka Kveder režiserke Alme Lapajne in scenaristke Cvetke Bevc, ki si ga bomo lahko ogledali nocoj na prvem programu Televizije Slovenija. V Svetu kulture še o projekcija slovenskega dokumentarca Dolina solz režiserja Boštjana Korbarja, ki se posveti življenju v največjem moškem zaporu v Sloveniji Dob pri Mirni. Spoznamo zgodbe treh obsojencev, njihove refleksije pa režiser prepleta s pesmimi Matjaža Pikala in glasbo skupine Autodafé. Foto: Barbara Čeferin, Plesnogledališka predstava Skrito (nastopajoči in soustvarjalci Polett Kasza, Mateja Železnik, Luka Bokšan)
V Palači Bonaparte v Rimu smo obiskali razstavo sodobnega italijanskega kiparja Jacopa Cardilla - Jaga, ki navdušuje z deli v kamnu, marmorju in keramiki. Med 20 umetninami lahko vidimo 30 keramičnih človeških src, pri ekskaliburju je v skalo namesto meča vklenjen mitraljez, osrčje razstave pa predstavlja kip papeža Benedikta XVI., ki ga je Jago ustvaril pred in po odstopu papeža. Da je prijateljstvo pomembnejše od polnih ust in da je včasih varneje popraviti pesem kot resničnost, pa spoznavajo mravljice, ki jih je ustvarila letošnja nagrajenka Prešernovega sklada Anja Štefan. Ogledali smo si lutkovno predstavo Pravljice za mravljice, ki je nastala po zbirki njenih kratkih zgodbic.
Kot že verjetno veste, se je v Los Angelesu sinoči sklenila 95. podelitev oskarjev. Najboljši film je po pričakovanjih postala komična drama Vse povsod naenkrat, ki je prejela sedem oskarjev. Tudi prestolnica je te dni v znamenju filma, poročamo o dogajanju na 25. Festivalu dokumentarnega filma. Vabimo pa vas tudi na literarni festival Fabula, v sklopu katerega se bo drevi slovenskemu občinstvu predstavil portugalski pisatelj Jose Luis Peixoto.
V družbi zanimivih sogovornic in sogovornikov se bomo sprehodili med knjižnimi novostmi Cankarjeve založbe, pozneje pa tudi po Malem odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor, Tam pripravljajo predstavo z naslovom Farma Orwell. V Novem Mestu pa se bo s koncertom predstavil trobentač in skladatelj elektronske glasbe Igor Matković. Na kratko se bomo posvetili veliki pregledni razstavi Vračanje pogleda v ljubljanski Cukrarni in napovedali začetek sedmega Kavč festivala. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave Farma Orwell, foto: Peter Giodani, vir: www.sng-mb.si
Vojna v Ukrajini povzroča največjo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni. Pred vojno vihro je zbežalo že več kot dva milijona ljudi. Tudi Slovenija sprejema ukrajinske begunce, med njimi tudi mlade glasbenike. V Ljubljani se nahaja že dobrih 100 članov Mladinskega simfoničnega orkestra Ukrajine in njihovih spremljevalcev. Njihovo evakuacijo je organiziral Slovenski mladinski orkester – več o tem v oddaji Svet kulture na Prvem, v kateri poročamo tudi o novi predstavi v Slovenskem narodnem gledališču Maribor.
Dokumentarni film je filmska zvrst, sprva namenjena dokumentiranju resničnosti, tudi izobraževanju in popisovanju zgodovine; pa vendar meja med dokumentaristiko in fikcijo, sploh v zadnjih letih, še zdaleč ni jasno začrtana. S svojimi možnostmi za stapljanje obojega sodobni dokumentarni film privlači številne ustvarjalce in ustvarjalke, ki ustvarjajo edinstvena intimna, družbeno kritična in še raznovrstna druga dela. Na 24. festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani, ki bo potekal tako v živo kot na spletu, bodo predstavili dela največjih svetovnih dokumentaristov, kot so Travis Wilkerson, Sergej Loznica, Jonas Mekas in drugi. Festival pa odpira mednarodno priznani slovenski film Odpuščanje Marije Zidar, ki obravnava patriarhalno družbo v Albaniji, ki je razpeta med preteklostjo in sedanjostjo.
José Saramago se je rodil v Azinhagi na Portugalskem. Bil je pisatelj, dramatik, novinar in kolumnist. Leta 1998 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. Ob 100. obletnici njegovega rojstva sta Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU in Inštitut Camoes v Ljubljani pripravila dvodnevni simpozij. Končuje se danes v Atriju ZRC z branjem Saramagovih odlomkov literarnih in esejističnih del. Poročamo tudi o novi knjigi mariborskega pisatelja Avgusta Demšarja, obeležujemo pa tudi današnji mednarodni dan žensk.
Manca Košir, novinarka, publicistka in avtorica poljudnoznanstvenih, strokovnih in znanstvenih člankov in knjig, je doslej svoja dopisovanja objavila že v več epistolarnih knjigah. Med njimi so Ženska pisma, Moški: ženska, Pisma s soavtorjem Dušanom Jovanovićem, Moška pisma, Drugačna razmerja, Darovi minevanja in Človeška ljubezen. Zdaj temu nizu dodaja novo zbirko z naslovom Nagovori tišine, za katero si je dopisovala s slikarko Joni Zakonjšek, pesnikom in pisateljem Dušanom Šarotarjem, arhitektom, filozofom in teologom Robertom Dolinarjem, arhitektom in premišljevalcem Iro Zorkom, režiserjem Tomijem Janežičem ter umetnostno zgodovinarko in prevajalko Vesno Velkovrh Bukilico. Njihova pisma je navdihnila ljubezen do tišine, za katero pravi, da je »naše zdravilo«, »naša hrana« in »naše resnično zavetje«.
V Berlinu poteka Mesec evropske fotografije, največji fotografski festival v Nemčiji in na njem razstavlja v Berlinu živeča Vanja Bućan kot prva slovenska fotografinja v okviru tega pomembnega festivala. Razstava ima naslov Rajske ptice. Predstavljamo tudi novosti Mladinske knjige, založbe Miš in KUD Sodobnost International za mlade bralce.
V znamenje solidarnosti z Ukrajino pripravljajo Slovenski center PEN, Društvo slovenskih pisateljev in Društvo slovenskih književnih prevajalcev branje z naslovom Mir in vojna. Predsednica slovenskega centra PEN Tanja Tuma nam je prebrala pesem mlade ukrajinske pesnice Ljube Jakimčuk z naslovom Razpadanje. Z gostovanjem ruskega pisatelja Sergeja Lebedjeva, ki v svojih delih analizira dediščino sovjetskega taboriščnega sistema, se začenja Festival Literature sveta Fabula. V oddaji tudi o številnih dogodkih, ki jih v Italiji in drugod pripravljajo ob stoti obletnici rojstva enega najpomembnejših filmskih ustvarjalcev šestdesetih in sedemdesetih let – Piera Paola Pasolinija. Foto: Pixabay
V dneh, ko ves svet gleda proti Ukrajini, v oddaji izpostavljamo pogovor z ukrajinskim pisateljem Jurijem Andruhovičem, nagrajencem Vilenice leta 2017. Karizmatičen družbeni aktivist se že desetletja oglaša ob vseh večjih pretresih v državi in je neprizanesljiv do slabosti lastnega naroda in seveda tudi do drugih. Trenutno je z ženo v domačem mestu Ivano-Frankivsk na zahodu Ukrajine, kjer je po raketnem napadu na letališče na začetku invazije razmeroma mirno, prihajajo pa begunci. V oddaji predstavljamo tudi zbirko esejev Gorana Vojnovića z naslovom Zbiralec strahov, ki je izšla pri založbi Goga ter razstavo, ki jo ob dnevu žena pripravljajo v Galeriji Vodnikove domačije v Šiški, s katero želijo organizatorji spodbuditi podarjanje knjig in ilustracij ter podpreti domače založbe in ženske ustvarjalke.
Vojna v Ukrajini je pretresla tudi kulturno-umetniško področje. Po vsem svetu je zaznati pozive k podpori ukrajinskih umetnikov ter bojkotu ruskih. V današnji oddaji boste slišali pogovor z litovskim novinarjem, pisateljem in publicistom Nikodemom Szczyglowskim, poznavalcem ukrajinskih družbeno-političnih razmer. V Kijevu pogumno ostaja ukrajinska režiserka Olga Zhurba, ki se je odločila, da bo za prihodnje generacije dokumentirala vojno dogajanje. V oddaji pa vas vabimo tudi k ogledu trilogije filmov Obzorniki v režiji Nike Autor, ki je nastala za njeno razstavo Če bi gozdovi govorili, bi se od žalosti posušili.
Na razstavi je predstavljena pustna šega, ki predstavlja svatovski sprevod in je značilna za območje Kanalskega Kolovrata. Skupina Liški pustjé se deli na tri dele: ta lepe, ta grde in bakrene maske. V pustnem času skupina naredi obhod, obišče domačije ter v sprevodu hodi od hiše do hiše. Zgodovina pustnih obhodov na območju Kanalskega Kolovrata med dolinama Soče in idrije sega že v čas pred 1. svetovno vojno. Branko Žnidarčič je v 80. letih 20. stoletja po spominu iz otroštva začel izdelovati pustne maske in tako so se ohranile vse do danes. Posebnost obraznih naličij je njihov material; pred 1. svetovno vojno so bile obrazne maske ta lepih in ta grdih kovane iz bakra, danes jih izdelujejo iz aluminija. V oddaji poročamo tudi o razstavi sodobne umetnosti na temo norosti, ki je na ogled v Rimu.
Občina Piran je v sodelovanju s Skupnostjo Italijanov Giuseppe Tartini in številnimi partnerji odprla Tartinijevo leto s koncertom legendarnega, zdaj že 80-letnega italijanskega violinista Salvatoreja Accarda in Orkestra Ferruccia Busonija pod taktirko Massima Bellija. Ob tem so predstavili tudi obširen program projekta Tartini 330, ki bo ob jubileju našega slavnega piranskega rojaka trajal do 30. decembra, ko ga bodo sklenili z novoletnim koncertom v portoroškem Avditoriju. Poročali bomo tudi o velikem dogodku v Pragi, kjer so odprli novo zasebno galerijo Kunsthalle. Ta ima prostore v obnovljeni stavbi nekdanje elektrarne in transformatorske postaje nedaleč od središča Prage, zajema pa tri nadstropja v skupni površini kar 6.000 kvadratnih metrov. Foto: BoBo
Tisto pravo druženje smo v zadnjih letih skorajda že pozabili, kajne? Če nas danes zasloni povezujejo na daljavo, so se v časih, ko so bili televizijski sprejemniki redkost, okoli njih ljudje fizično zbrali – gledanje televizije je bil torej pravi družabni dogodek. V mariborskem Muzeju narodne osvoboditve so odprli obsežno razstavo z naslovom Hvala za družbo! – Družabno življenje v Mariboru 1900–1990, na kateri najdemo številne dokumentarne fotografije in tudi do sedaj redko razstavljene predmete, kot so najstarejše ohranjene lutke v Mariboru, glasbila Glasbene matice, plesne obleke in čevlji ter celo gondola. Opisujejo druženje v gostilnah, v kinu in gledališču, na plesih, na promenadi in v parku. Družili pa so se tudi ob proslavah in stavkah. Teh je bilo v Mariboru kot industrijskem mestu z delavskim zaledjem kar nekaj. Kustosinja je dr. Aleksandra Berberih Slana. V ljubljanski Galeriji Škuc pa so odprli razstavo Nove prakse, nova orodja, ki si prizadeva osvetliti način delovanja sodobnih slovenskih arhitekturnih praks. Nastala je v tesnem sodelovanju s Centrom za kreativnost, ki deluje v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, kurirala sta jo Mika Cimolini in Matevž Čelik. Povod za projekt, ki se zdaj kaže v obliki razstave, so bili trije javni spletni dogodki, pogovori z različnimi mladimi arhitekti, skupinami in biroji. Predvsem so skušali pokazati, kakšne novosti mlada arhitekturna scena vnaša v svoje delo in s tem spreminja način, kako arhitekturo razumemo danes. Ob razstavi, ki se končuje zadnjega marčevskega dne, bo na kar 280-ih straneh izšel katalog. Foto: Muzej narodne osvoboditve Maribor
Neveljaven email naslov