Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najbolj znana hobotnica je verjetno hobotnica Paul, ki je postala kar nekakšna svetovna atrakcija, ko je pred 9-imi leti med svetovnim nogometnim prvenstvom v Južni Afriki pravilno napovedala zmagovalce osmih dvobojev, vključno s finalom med Španijo in Nizozemsko. Paula ni več, ampak že vzgajajo njenega naslednika, ki sliši na ime Paul, drugi. Rubrika, v kateri danes povemo več o hobotnicah, pa sliši na ime Torkov kviz!.
Kar 2/3 vseh nevronov ima hobotnica v svojih lovkah, ki nekaj časa delujejo samostojno tudi ko odpadejo
8. oktober je mednarodni dan hobotnic – morskih živali, ki so na zemlji že vsaj 300 milijonov let, kar pomeni, da so starejše od dinozavrov. Živijo do 5 let, nekatere vrste tudi samo 6 mesecev. Zakaj je njihova kri modra? Dr. Borut Mavrič z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo razloži, da pri hobotnicah za prenos kisika po telesu namesto hemoglobina skrbi hemocianin.
“To je molekula, v kateri se nahajajo bakrovi ioni, na katere se potem veže kisik. Kadar so ti oksigenirani, je kri modre barve. Ko je pomanjkanje kisika oz. ko žival umre, pa se razbarvajo in je kri zato prozorne barve.
Glavno, večje srce poganja kri po telesu. Dve manjši srci pa kri poganjata čez škrge. Tam so namreč kapilare zelo tanke, viskozna kri težko potuje in zato jo majhni srci dodatno potiskata čez omenjene strukture.
“Ko hobotnica plava, naj bi glavno srce nehalo delovati oz. deluje z zelo zmanjšano aktivnostjo. Takrat potem dodatno ta dva mala srce oksigenirata kri in jo poganjata vsaj čez škrge.”
Inteligenca se pri hobotnicah kaže različno – prek učenja uporabe orodij, premagovanja ovir in celo prepoznavanja človeških obrazov. Dr. Mavrič pove še, da so hobotnice samotarke, kar ga preseneča, saj večina inteligentnih živali del zavesti in inteligence med drugim uporablja zato, da deluje v skupini.
Marsičesa o teh morskih živalih še ne vemo. Vemo pa, da nimajo kosti. Edina trša struktura telesa je kljun, ki po videzu zelo spominja na kljun papagajev.
“Je zavit, podobno strukturiran, narejen iz hitina. Uporablja ga kot strukturo, s katero odpira oklepe rakov in školjk, s katerimi se hrani. Po drugi strani je pa njen ugriz lahko zelo boleč in na ta način odvrne napad plenilcev.”
“Vse hobotnice premorejo strupe,” še pojasni sogovornik. Z njim lahko paralizirajo plen. Le ena vrsta do zdaj znanih hobotnic ima strup, ki je nevaren človeku.
205 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Najbolj znana hobotnica je verjetno hobotnica Paul, ki je postala kar nekakšna svetovna atrakcija, ko je pred 9-imi leti med svetovnim nogometnim prvenstvom v Južni Afriki pravilno napovedala zmagovalce osmih dvobojev, vključno s finalom med Španijo in Nizozemsko. Paula ni več, ampak že vzgajajo njenega naslednika, ki sliši na ime Paul, drugi. Rubrika, v kateri danes povemo več o hobotnicah, pa sliši na ime Torkov kviz!.
Kar 2/3 vseh nevronov ima hobotnica v svojih lovkah, ki nekaj časa delujejo samostojno tudi ko odpadejo
8. oktober je mednarodni dan hobotnic – morskih živali, ki so na zemlji že vsaj 300 milijonov let, kar pomeni, da so starejše od dinozavrov. Živijo do 5 let, nekatere vrste tudi samo 6 mesecev. Zakaj je njihova kri modra? Dr. Borut Mavrič z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo razloži, da pri hobotnicah za prenos kisika po telesu namesto hemoglobina skrbi hemocianin.
“To je molekula, v kateri se nahajajo bakrovi ioni, na katere se potem veže kisik. Kadar so ti oksigenirani, je kri modre barve. Ko je pomanjkanje kisika oz. ko žival umre, pa se razbarvajo in je kri zato prozorne barve.
Glavno, večje srce poganja kri po telesu. Dve manjši srci pa kri poganjata čez škrge. Tam so namreč kapilare zelo tanke, viskozna kri težko potuje in zato jo majhni srci dodatno potiskata čez omenjene strukture.
“Ko hobotnica plava, naj bi glavno srce nehalo delovati oz. deluje z zelo zmanjšano aktivnostjo. Takrat potem dodatno ta dva mala srce oksigenirata kri in jo poganjata vsaj čez škrge.”
Inteligenca se pri hobotnicah kaže različno – prek učenja uporabe orodij, premagovanja ovir in celo prepoznavanja človeških obrazov. Dr. Mavrič pove še, da so hobotnice samotarke, kar ga preseneča, saj večina inteligentnih živali del zavesti in inteligence med drugim uporablja zato, da deluje v skupini.
Marsičesa o teh morskih živalih še ne vemo. Vemo pa, da nimajo kosti. Edina trša struktura telesa je kljun, ki po videzu zelo spominja na kljun papagajev.
“Je zavit, podobno strukturiran, narejen iz hitina. Uporablja ga kot strukturo, s katero odpira oklepe rakov in školjk, s katerimi se hrani. Po drugi strani je pa njen ugriz lahko zelo boleč in na ta način odvrne napad plenilcev.”
“Vse hobotnice premorejo strupe,” še pojasni sogovornik. Z njim lahko paralizirajo plen. Le ena vrsta do zdaj znanih hobotnic ima strup, ki je nevaren človeku.
21. junij prinaša Sončev obrat oz. najdaljši dan leta na severni polobli, velja pa tudi za začetek astronomskega poletja. In kljub temu, da je danes dan najdaljši, so poletne noči posebne. Tudi nocojšnja bo. Namesto dneva bomo zato pozornost torkovega kviza namenili - noči. Pri tem nam bo pomagal doc. dr. Janez Kos, raziskovalec na Fakulteti za matematiko in fiziko, kjer se ukvarja z astronomijo in astrofiziko. Noč ima svojo moč. Avtorica: Mojca Delač.
Junija 1967 je bila na sporedu prva radijska oddaja V nedeljo zvečer. Skoraj 28 let je Marjan Kralj z izbrano glasbo in prijazno besedo pozdravljal, se veselil, velikokrat tudi tolažil.
Na današnji dan pred 30 leti se je zgodil prvi politični atentat pri nas. Ivan Kramberger, »dobri mož z Negove«, kakor so ga tudi klicali, je umrl na poti iz Jurovskega Dola v bolnišnico. Torkov kviz o fenomenu, ki se je rodil z nepozabnimi, iskrivimi uličnimi nastopi na prelomu iz 80. v 90. leta. Njegove poti od pastirja do dializnega tehnika in kandidata za predsednika države se spomnimo ob 6.45.
Tobak je rastlina z lepimi, rozastimi okrasnimi cvetovi. Znano je, da so njeni posušeni listi po svetu uporabljeni v nezdrave namene. Največja proizvodnja tobaka je na Kitajskem, v Indiji in Braziliji. Manj znano pa je, da je koristen tudi kot pesticid za zatiranje škodljivcev, torej kot insekticid. Vendar pri delu na vrtu velja previdnost, kajti nikotin se čez kožo zelo hitro absorbira. Znani so recimo smrtni primeri pri tihotapljenju listov tobaka, zalepljenih okrog trebuha. Sogovornik: prof. dr. Samo Kreft, mag. farm. s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Medtem ko naj bi bilo pri nas - po oceni Matevža Remškarja, trenerja in selektorja ženske članske reprezentance v cheerldingu, Cheer zveza Slovenije - razmerje med spoloma pri tem športu 5 proti 95 odstotkov v prid ženskam, je v Združenih državah Amerike razmerje nekje 25 proti 75 odstotkov, prav tako v prid ženskam. Zakaj je tako med drugim povemo v Torkovem kvizu o cheerleadingu!
Green screen, zeleno ozadje ali virtualna scenografija je tema današnjega Torkovega kviza. Sogovornik: Rade Bojić, razvojni inženir v TV inženiringu RTV Slovenija deluje na področju grafike, kamor spada tudi virtualna scenografija.
Torkov kviz o nepremočljivih oblačilih, o tem kako so narejena, kako »deluje« njihova neprepustnost, zakaj je pomembna zračnost in kaj je pravzaprav goreteks – prva in najbolj znana blagovna znamka, ki je danes sinonim za tovrstna oblačila.
Ste kdaj pomislili, da bi nekega dne zbrali pogum, spakirali tisto osnovno, kar resnično potrebujete, ostalo imetje prodali, in se preselili v kombi, s katerim bi potovali po svetu? Glede na fotografije, ki jih na družbenih omrežjih - predvsem Instagramu - najdemo pod ključnikom »vanlife«, to niti ni tako nova niti redka praksa. Torkov kviz zato posvečamo življenju v kombiju oz. potovanju s hišo na kolesih! Klara Avsenik Žagar, ki se je s partnerjem Klemnom in psom Piknikom v kombi preselila pred 140. dnevi, se nam je po telefonu oglasila iz Lizbone.
Včeraj so v Italiji praznovali Dan osvoboditve, pri nas jutri obeležujemo Dan upora proti okupatorju. Danes zato o pesmi, ki je prepotovala neverjetno dolgo pot: od riževih polj v Italiji prek vojnih območij 2. svetovne vojne do antikapitalističnih protestov po vsem svetu in pristala na festivalskih odrih elektronske glasbe. Torkov kviz o Belli ciao!
So odličen vir vlaknin, kalija, vitamina C in vitamina B6 ter hitro potešijo lakoto. Pred svetovnim dnevom banan (20. april) pa danes o vidiku, ki je pogosto spregledan in ga zato v ospredje postavljamo v našem kvizu.
V Torkovem kvizu se v sredini aprila lotimo vremensko muhastega meseca, ki je tudi glavni akter številnih ljudskih pregovorov. Jih uradna statistika lahko potrdi? Sogovornik: Matija Klančar, ARSO.
Prijazni dobrohotni možički in prinašalci sreče ali kipci s srhljivimi brezizraznimi očmi? Nepogrešljiv vrtni okras ali neugleden kič? Vrtni palčki v ljudeh vzbujajo različne občutke. So pa vsekakor odlična tema za spomladansko obarvan Torkov kviz! Darja Pograjc je obiskala zbirateljico Marinko Zorec, ki ji družbo dela kar 650 vrtnih palčkov!
Pri avkcijski hiši Christie's so najavili dražitev t. i. »modre Marilyn«. Delo Andyja Warhola bodo maja najverjetneje prodali za več kot 200 milijonov dolarjev. Če se to zgodi, bo umetnina postala najdražje prodana umetnina iz 20. stoletja.
Ob svetovnem dnevu vode v Torkovem kvizu praktična tema: splakovanje stranišča s pitno vodo. Dr. Shé Hawke, raziskovalka, ki prihaja iz Avstralije in na Mediteranskem inštitutu za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper vodi mednarodni projekt SCORE, predstavi statistiko in projekt SCORE, ki vključuje 10 starih obmorskih mest v Evropi, tudi Piran.
17. marec je na Irskem Saint Patrick's Day oz. Dan svetega Patrika. V Torkovem kvizu zato zavijamo na severo-zahod Evrope med škrate, deteljice, nore povorke, pa zeleno obarvane reke, pivo in brade! Tja nas pelje učitelj angleškega jezika in radijski sodelavec Dave Ryan, ki prihaja z Irske, zadnjih 14 let pa živi v Sloveniji.
27. februar 1997 je bil "odklopljen dan" za slovensko televizijsko sceno - takrat smo si namreč lahko prvič ogledali oddajo Odklop. V prvi epizodi prve sezone je voditelj Borut Veselko v Idriji spoznal maga, nekakšnega čarovnika. Odklop je nato za obdobje dveh let in pol pred ekrane prikoval neverjetno raznoliko publiko. "Stare in mlade, moške in ženske, leve in desne, mestne in ruralne. Uspeh je bil v iskrenosti. Ljudje to začutijo." - oče Odklopa Tomaž Grubar, Produkcijska skupina Mangart
Pasja vprega je tema današnjega Torkovega kviza! Tema, s katero lovimo (milo) zimo za rep. Saj veste, kako ponavadi pravijo: »Ni kotička na svetu, kjer ne srečaš Slovenca.« Ampak, kdo bi si mislil, da imamo Slovenko tudi na Svalbardu! Hana Urank se tam ukvarja z vodenjem pasjih vpreg.
Egipt in Indonezija imata v načrtu zanimiv velikopotezen projekt – selitev prestolnice. Džakarto bodo preselili, ker sodi med najhitreje pogrezajoča se mesta v svetu, medtem ko so v Egiptu, novo, še neimenovano prestolnico, že začeli graditi l. 2015. Tema današnjega Torkovega kviza: selitev prestolnic.
1. februarja so Kitajci vstopili v leto 4719. Maja Kosec, asistentka z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, razloži, da je kitajsko novo leto oz. Praznik pomladi, kakor ga tudi imenujejo, najpomembnejši praznik na Kitajskem in temu primerna je tudi dolžina priprav nanj. Več pa v Torkovem kvizu.
Neveljaven email naslov