Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najbolj znana hobotnica je verjetno hobotnica Paul, ki je postala kar nekakšna svetovna atrakcija, ko je pred 9-imi leti med svetovnim nogometnim prvenstvom v Južni Afriki pravilno napovedala zmagovalce osmih dvobojev, vključno s finalom med Španijo in Nizozemsko. Paula ni več, ampak že vzgajajo njenega naslednika, ki sliši na ime Paul, drugi. Rubrika, v kateri danes povemo več o hobotnicah, pa sliši na ime Torkov kviz!.
Kar 2/3 vseh nevronov ima hobotnica v svojih lovkah, ki nekaj časa delujejo samostojno tudi ko odpadejo
8. oktober je mednarodni dan hobotnic – morskih živali, ki so na zemlji že vsaj 300 milijonov let, kar pomeni, da so starejše od dinozavrov. Živijo do 5 let, nekatere vrste tudi samo 6 mesecev. Zakaj je njihova kri modra? Dr. Borut Mavrič z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo razloži, da pri hobotnicah za prenos kisika po telesu namesto hemoglobina skrbi hemocianin.
“To je molekula, v kateri se nahajajo bakrovi ioni, na katere se potem veže kisik. Kadar so ti oksigenirani, je kri modre barve. Ko je pomanjkanje kisika oz. ko žival umre, pa se razbarvajo in je kri zato prozorne barve.
Glavno, večje srce poganja kri po telesu. Dve manjši srci pa kri poganjata čez škrge. Tam so namreč kapilare zelo tanke, viskozna kri težko potuje in zato jo majhni srci dodatno potiskata čez omenjene strukture.
“Ko hobotnica plava, naj bi glavno srce nehalo delovati oz. deluje z zelo zmanjšano aktivnostjo. Takrat potem dodatno ta dva mala srce oksigenirata kri in jo poganjata vsaj čez škrge.”
Inteligenca se pri hobotnicah kaže različno – prek učenja uporabe orodij, premagovanja ovir in celo prepoznavanja človeških obrazov. Dr. Mavrič pove še, da so hobotnice samotarke, kar ga preseneča, saj večina inteligentnih živali del zavesti in inteligence med drugim uporablja zato, da deluje v skupini.
Marsičesa o teh morskih živalih še ne vemo. Vemo pa, da nimajo kosti. Edina trša struktura telesa je kljun, ki po videzu zelo spominja na kljun papagajev.
“Je zavit, podobno strukturiran, narejen iz hitina. Uporablja ga kot strukturo, s katero odpira oklepe rakov in školjk, s katerimi se hrani. Po drugi strani je pa njen ugriz lahko zelo boleč in na ta način odvrne napad plenilcev.”
“Vse hobotnice premorejo strupe,” še pojasni sogovornik. Z njim lahko paralizirajo plen. Le ena vrsta do zdaj znanih hobotnic ima strup, ki je nevaren človeku.
205 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Najbolj znana hobotnica je verjetno hobotnica Paul, ki je postala kar nekakšna svetovna atrakcija, ko je pred 9-imi leti med svetovnim nogometnim prvenstvom v Južni Afriki pravilno napovedala zmagovalce osmih dvobojev, vključno s finalom med Španijo in Nizozemsko. Paula ni več, ampak že vzgajajo njenega naslednika, ki sliši na ime Paul, drugi. Rubrika, v kateri danes povemo več o hobotnicah, pa sliši na ime Torkov kviz!.
Kar 2/3 vseh nevronov ima hobotnica v svojih lovkah, ki nekaj časa delujejo samostojno tudi ko odpadejo
8. oktober je mednarodni dan hobotnic – morskih živali, ki so na zemlji že vsaj 300 milijonov let, kar pomeni, da so starejše od dinozavrov. Živijo do 5 let, nekatere vrste tudi samo 6 mesecev. Zakaj je njihova kri modra? Dr. Borut Mavrič z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo razloži, da pri hobotnicah za prenos kisika po telesu namesto hemoglobina skrbi hemocianin.
“To je molekula, v kateri se nahajajo bakrovi ioni, na katere se potem veže kisik. Kadar so ti oksigenirani, je kri modre barve. Ko je pomanjkanje kisika oz. ko žival umre, pa se razbarvajo in je kri zato prozorne barve.
Glavno, večje srce poganja kri po telesu. Dve manjši srci pa kri poganjata čez škrge. Tam so namreč kapilare zelo tanke, viskozna kri težko potuje in zato jo majhni srci dodatno potiskata čez omenjene strukture.
“Ko hobotnica plava, naj bi glavno srce nehalo delovati oz. deluje z zelo zmanjšano aktivnostjo. Takrat potem dodatno ta dva mala srce oksigenirata kri in jo poganjata vsaj čez škrge.”
Inteligenca se pri hobotnicah kaže različno – prek učenja uporabe orodij, premagovanja ovir in celo prepoznavanja človeških obrazov. Dr. Mavrič pove še, da so hobotnice samotarke, kar ga preseneča, saj večina inteligentnih živali del zavesti in inteligence med drugim uporablja zato, da deluje v skupini.
Marsičesa o teh morskih živalih še ne vemo. Vemo pa, da nimajo kosti. Edina trša struktura telesa je kljun, ki po videzu zelo spominja na kljun papagajev.
“Je zavit, podobno strukturiran, narejen iz hitina. Uporablja ga kot strukturo, s katero odpira oklepe rakov in školjk, s katerimi se hrani. Po drugi strani je pa njen ugriz lahko zelo boleč in na ta način odvrne napad plenilcev.”
“Vse hobotnice premorejo strupe,” še pojasni sogovornik. Z njim lahko paralizirajo plen. Le ena vrsta do zdaj znanih hobotnic ima strup, ki je nevaren človeku.
Pred 527 leti je bil v škotskih arhivih prvič omenjen škotski viski. Izdeloval ga je menih John Cor. Dobra iztočnica, da povemo več o tej žgani pijači, pa tudi o tem, kakšen je slovenski viski!
"Očetje in mati te ideje so z zanosom stopili skupaj in podpisali ustanovitveni akt o zavarovanju Doline Triglavskih jezer. Sklenjena je bila pogodba za dobo 20 let, ki se prekine med 2. svetovno vojno, in je bila potem leta 1961 obnovljena na nekoliko večjem območju. Današnjo površino 840 kvadratnih kilometrov, ki leži na enem izmed najlepših predelov Slovenije, dobimo leta 1981. Letos tako praznujemo 40-letnico, 60-letnico, prve ideje pa so še mnogo starejše," je v Torkov kviz ob obletnici ustanovitve Triglavskega narodnega parka povedala Majda Odar, vodja informacijsko izobraževalne službe v Triglavskem narodnem parku.
Tisti, ki redno spremljate Evrovizijo, se verjetno že pripravljate na današnji večer. Prvi predizbor se bo zgodil danes. Ana Soklič bo nastopila druga, zato pazite, da je ne zamudite! Preden se začne uradna Pesem Evrovizije 2021 pa v kvizu o Evroviziji drugačne vrste, in sicer o tisti Evroviziji, ki se dogaja celo leto, na spletu. Torkov kviz in Evrovizija pred Evrovizijo!
RTV Slovenija ima štiri regionalne radijske postaje, med njimi tudi Radio Maribor. In ker naši štajerski radijski kolegi danes praznujejo, se jim s Torkovim kvizom pridružujemo tudi na Prvem! Na današnji dan, torej 11. maja 1945 ob 13h, je namreč Radio Maribor ugledal luč sveta. Vse najboljše!
4. maj je dan, na katerega goduje svet Florjan in je mednarodni dan gasilcev. Organizacija IFFD – International FireFighters Day – je za simbol tega dneva izbrala trak modre in rdeče barve; barvi simbolizirata vodo in ogenj. Sta pa ti barvi tudi mednarodno prepoznavni kot barvi reševalnih služb. Več pa v Torkovem kvizu!
Dukićeva vila in Vidmarjeva hiša v ljubljanski Rožni dolini imata zanimivo zgodovino, velikokrat se v medijih pojavljata kot eno, čeprav to nista. V eni je ugleden politik, kulturnik, dolgoleten predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar živel po vojni, v drugi pa se je zgodil ustanovni sestanek Osvobodilne fronte leta 1941, katerega del je bil tudi sam.
Pred dnevom Zemlje s prof. dr. Tomažem Zwittrom o manj znanih zanimivostih našega planeta.
Če ste si med epidemijo doma ustvarili zeleno oazo miru in balkon ali pa kakšen drug prostor spremenili v urbano džunglo, kjer se lahko sprostite medtem ko zjutraj srebate kavo ali popoldne berete knjigo, še zdaleč niste edini. Ukvarjanje z rastlinami ima namreč sprostitveni in pomirjevalni učinek, ki smo se ga v zadnjem letu naučili (še bolj) ceniti. Kakšni so trendi v svetu sobnih rastlin? "V zadnjem času postajajo izjemno priljubljene zelene sobne rastline," v Torkovem kvizu razlagata Tjaša Jarc in Tilyen Mucik iz Džungla Plants.
»Matrica je povsod okoli nas. Celo zdaj, v tej sobi. Vidiš jo lahko, ko pogledaš skozi okno. Ali vklopiš televizijo. Čutiš jo, ko greš na delo. /…/ Ko greš v cerkev. To je svet, ki te je zaslepil in prikril resnico.« Po več kot dveh desetletjih odstiramo matrico, iščemo resnico oz. vzroke za nastanek in neverjeten uspeh tega tako tehnološko kot vsebinsko precej revolucionarnega filma. Torkov kviz o Matrici!
Torkov kviz tokrat gosti žirafe - najvišja bitja našega planeta, ki pa jih je vse manj.
Zvončki in trobentice pa jeglič, teloh in kronice. To so zgolj nekatere od zgodnjih cvetlic, ki jih poznamo kot »znanilce pomladi«. Zakaj so telohu nekoč rekli tudi kurja smrt in koliko vas lahko stane, če naberete prevelik šopek kronic, pa še marsikaj povemo v Torkovem kvizu!
Javno izkazovanje naklonjenosti v obliki poljubljanja še zdaleč ni splošno sprejeta praksa, ponekod je celo kaznivo. Zdaj govorim o tistem dolgem romantičnem poljubu, ki ga pospremijo zaprte oči. Ampak poljub je samo ena od oblik komunikacije med ljudmi. Pa tudi ni zgolj in samo človeška. Več v Torkovem kvizu!
Najdišče: Luksor v Egiptu, datacija: 680 let pred našim štetjem. Predmet: sarkofag z mumijo, natančneje: edina staroegipčanska krsta s človeško mumijo, ki jo imamo v Sloveniji. Kdo je ta človek bil, kako je živel in kako je pripotoval k nam, pa v Torkovem kvizu!
Več kot 180 tisoč zaposlenih in vsako leto približno 10 novih trgovin. Med tistimi, ki bodo nosile letnico 2021 je tudi ljubljanska. Slovenija je dobila svojo prvo Ikeo, odprli jo bodo v četrtek – epidemiološki pogoji to omogočajo – prav tako se v četrtek začne spletna prodaja. Zato danes Torkov kviz o fenomenu tega švedskega pohištvenega velikana, in to s Slovenko, ki je zaposlena na samem sedežu podjetja.
Zdrav dodatek, s katerim lahko obogatite svoj jutranji jogurt, ali pa hiter prigrizek v službi. Mandlji imajo danes svoj dan – vsaj ponekod po svetu – ampak za nas na Prvem bodo pa zgolj iztočnica za Torkov kviz, ki ga posvečamo marcipanu!
Bil je pastirček iz revne kajžarske družine. Pri 12 letih je postal ljubljanski gimnazijec, ki je sošolcem prodajal hroščke, ki jih je nalovil na Rožniku. Med duhovniškim službovanjem v Trnovem se je spoprijateljil z Jožetom Plečnikom. Od rojstva Frana Saleškega Finžgarja – pisatelja, urednika, publicista, založnika in ustanovnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti – danes, 9. februarja, mineva 150 let. Zato Torkov kviz posvečamo prav njemu!
Torkov kviz nas tokrat pelje na Havaje, še prej pa na Portugalsko. Ni slabo za te t. i. »ostani-doma-čase«. Danes obeležujemo Svetovni dan ukulele in to je iztočnica, ki jo na Prvem izkoriščamo za to, da pobliže spoznamo to brenkalo. Torkov kviz o ukuleli!
V Torkovem kvizu ob Dnevu Avstralije (26. januarja) spoznavamo kulturno raznolikost in bogastvo narave tega kontinenta!
Na današnji dan (19. januarja) leta 2006 so Cerkniško jezero vpisali med mokrišča mednarodnega pomena. Največje jezero pri nas je tako postalo »ramsarsko mokrišče«. Kaj to pravzaprav pomeni, razložimo v Torkovem kvizu!
Neveljaven email naslov