Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vsak dan zaužijemo od 50 do 100 miligramov prahu

10.12.2019

Na Zemljo dnevno prileti 60 do 100 ton prašnih delcev iz vesolja. Je torej čiščenje prahu jalovo početje? Poleti je zrak v hiši ali stanovanju enak tistemu zunaj, pozimi je malo drugače. Eden od razlogov je slabše prezračevanje, pove doc. dr. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici in Instituta Jožef Stefan: “Tisto, kar je drugače, če primerjamo doma in zunaj, je to, da doma kuhamo. Če kuhamo nespretno in kaj prismodimo ali pa če si toast naredimo zjutraj, naredimo zelo veliko delcev. To pa tiste saje, ki jih zunaj ni veliko, znotraj si jih pa naredimo sami, ko pripravljamo hrano.”

Na Zemljo dnevno prileti 60 do 100 ton prašnih delcev iz vesolja

Poleti je zrak v hiši ali stanovanju enak tistemu zunaj, pozimi je malo drugače. Eden od razlogov je slabše prezračevanje, pove doc. dr. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici in Instituta Jožef Stefan:

“Tisto, kar je drugače, če primerjamo doma in zunaj, je to, da doma kuhamo. Če kuhamo nespretno in kaj prismodimo ali pa če si toast naredimo zjutraj, naredimo zelo veliko delcev. To pa tiste saje, ki jih zunaj ni veliko, znotraj si jih pa naredimo sami, ko pripravljamo hrano.”

Večino časa torej notri dihamo podoben zrak kot zunaj. Kaj pa »mucke«? Kako nastanejo?

“To so nitke predvsem raznih vlaken kot so puloverji ali pa bombaž. Ti delci, ki nastanejo zaradi trenja, so večinoma veliki in ti veliki delci se ponavadi ustavijo že v nosu.”

Če vas ne motijo, jih torej lahko pustite tam, kjer so. Zdravju namreč ne škodijo. Tisti delci, ki so za nas nevarni, so izjemno majhni:

“Če si predstavljamo las, so veliki za približno desetino ali manj enega tankega lasa, ki si ga spulimo iz glave.”

Tisti delci, ki pridejo iz naših pljuč v krvožilni sistem, ki jih raznese po celem telesu, so še manjši – manjši od valovne dolžine svetlobe. “Če bi tak delec primerjali z zrncem mivke, je to tako kot bi planet Zemlja primerjali s teniško žogico,” slikovito opiše dr. Močnik. Ti prašni delci so nevarni, ker pridejo povsod, celo v naše možgane:

“Pridejo čez bariero med krvožilnim sistemom in možgani. To je organ, ki je narejen za to, da loči možgane od zunanjih vplivov! Pred kratkim so delce črnega ogljika našli v placenti na strani zarodka. Tudi tam je meja, ki je narejena zato, da izolira zarodek od zunanjih vplivov. In to so delci, ki pridejo skozi. Ti delci ostanejo v našem telesu zelo dolgo časa in vplivajo na funkcioniranje celic.”

Tehnologije zmanjševanja črnega ogljika že obstajajo. V Evropi že poznamo in uporabljamo filtre pri dizelskih vozilih, uvajajo jih tudi na Kitajskem in v Indiji.


Torkov kviz

200 epizod


Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.

Vsak dan zaužijemo od 50 do 100 miligramov prahu

10.12.2019

Na Zemljo dnevno prileti 60 do 100 ton prašnih delcev iz vesolja. Je torej čiščenje prahu jalovo početje? Poleti je zrak v hiši ali stanovanju enak tistemu zunaj, pozimi je malo drugače. Eden od razlogov je slabše prezračevanje, pove doc. dr. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici in Instituta Jožef Stefan: “Tisto, kar je drugače, če primerjamo doma in zunaj, je to, da doma kuhamo. Če kuhamo nespretno in kaj prismodimo ali pa če si toast naredimo zjutraj, naredimo zelo veliko delcev. To pa tiste saje, ki jih zunaj ni veliko, znotraj si jih pa naredimo sami, ko pripravljamo hrano.”

Na Zemljo dnevno prileti 60 do 100 ton prašnih delcev iz vesolja

Poleti je zrak v hiši ali stanovanju enak tistemu zunaj, pozimi je malo drugače. Eden od razlogov je slabše prezračevanje, pove doc. dr. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici in Instituta Jožef Stefan:

“Tisto, kar je drugače, če primerjamo doma in zunaj, je to, da doma kuhamo. Če kuhamo nespretno in kaj prismodimo ali pa če si toast naredimo zjutraj, naredimo zelo veliko delcev. To pa tiste saje, ki jih zunaj ni veliko, znotraj si jih pa naredimo sami, ko pripravljamo hrano.”

Večino časa torej notri dihamo podoben zrak kot zunaj. Kaj pa »mucke«? Kako nastanejo?

“To so nitke predvsem raznih vlaken kot so puloverji ali pa bombaž. Ti delci, ki nastanejo zaradi trenja, so večinoma veliki in ti veliki delci se ponavadi ustavijo že v nosu.”

Če vas ne motijo, jih torej lahko pustite tam, kjer so. Zdravju namreč ne škodijo. Tisti delci, ki so za nas nevarni, so izjemno majhni:

“Če si predstavljamo las, so veliki za približno desetino ali manj enega tankega lasa, ki si ga spulimo iz glave.”

Tisti delci, ki pridejo iz naših pljuč v krvožilni sistem, ki jih raznese po celem telesu, so še manjši – manjši od valovne dolžine svetlobe. “Če bi tak delec primerjali z zrncem mivke, je to tako kot bi planet Zemlja primerjali s teniško žogico,” slikovito opiše dr. Močnik. Ti prašni delci so nevarni, ker pridejo povsod, celo v naše možgane:

“Pridejo čez bariero med krvožilnim sistemom in možgani. To je organ, ki je narejen za to, da loči možgane od zunanjih vplivov! Pred kratkim so delce črnega ogljika našli v placenti na strani zarodka. Tudi tam je meja, ki je narejena zato, da izolira zarodek od zunanjih vplivov. In to so delci, ki pridejo skozi. Ti delci ostanejo v našem telesu zelo dolgo časa in vplivajo na funkcioniranje celic.”

Tehnologije zmanjševanja črnega ogljika že obstajajo. V Evropi že poznamo in uporabljamo filtre pri dizelskih vozilih, uvajajo jih tudi na Kitajskem in v Indiji.


16.04.2024

Turbulence v zraku bodo pogostejše

Zaradi podnebnih sprememb bomo v prihodnosti na letalih v zraku čutili več turbulenc. Zakaj te sploh nastanejo in kako se piloti odzivajo nanje? O tem v Torkovem kvizu s sogovornikom dr. Igorjem Petrovičem, vodjo Laboratorija za aeronavtiko na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani.


09.04.2024

Meteorit pade na površino Slovenije vsaki dve leti

Katera je najstarejša stvar, ki jo lahko na Zemlji primete v roke? Odgovor je preprost: meteorit. Približno 4,57 milijarde let so stari meteoriti, ki so jih našli tudi pri nas, torej na slovenskih tleh. Tudi mi smo jih našli – v posebni komori, kjer jih preučujejo in poskušajo razumeti njihovo zgodovino. Sogovornik: Bojan Ambrožič iz Centra odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije. Foto: Žiga Živulović jr./BOBO


02.04.2024

Čebulica tulipanov za ceno hiše

Sogovornica v tokratnem Torkovem kvizu je prof. dr. Marina Dermastia, botaničarka, pisateljica učbenikov in knjig, predavateljica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. V ospredje smo namreč postavili zgodovino tulipanov, ki je zelo pestra. Ste vedeli, da so njihove čebulice v najboljših časih dosegale vrtoglave cene, privoščili so si jih samo tisti z res debelimi denarnicami?


26.03.2024

Zamrzovalnik naj bo zapolnjen do dveh tretjin prostornine

Koncept konzerviranja hrane s pomočjo nizke temperature je znan že več stoletij, načini so se sicer skozi zgodovino spreminjali. Malo o zgodovini, predvsem pa o pravilnih postopkih zamrzovanja in odmrzovanja živil danes - to raziskujemo v Torkovem kvizu!


19.03.2024

Rogovje je najhitreje rastoče živalsko tkivo

Rast rogovja pri navadnih jelenih je nekaj posebnega. V zgolj nekaj mesecih, od marca do septembra na njihovi glavi zraste tudi do 10 kilogramov nove kostnine. Po obdobju parjenja to rogovje odpade in do naslednjega zraste novo, praviloma večje in bolj razvejano.


12.03.2024

Kako se ptički ženijo?

Prve ptice selivke naznanjajo prihod pomladi. 12. marec, gregorjevo, je bil nekoč dan, ko so se dekleta ozirala v nebo in prva ptica, ki so jo videle, naj bi predstavljala to, kakšen bo njihov mož. Točno ta majhna podrobnost iz življenja v preteklosti je odlična iztočnica za Torkov kviz. V živalskem svetu ostajamo in odgovorimo na vprašanje, kako se ptički ženijo? Glede na petje, šopirjenje, celo prinašanje dobrot izbranki zelo različno. Sogovornik: varstveni ornitolog Tilen Basle iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.


05.03.2024

"Tako kot poznamo krvave diamante, poznamo pri parfumih krvavo vanilijo"

Z začetkom pomladi se začnejo prebujati tudi različni vonji in dišave. Zato danes v duhu pomladi Torkov kviz namenjamo parfumom. Pa tudi kot nadaljevanje zgodbe prejšnjega tedna, ko smo kviz zaključili z »balzamariji« – stekleničkami, v katerih do nekoč dolgo, dolgo tega hranili parfume. Sogovornik: zbiratelj in poznavalec parfumov Rihard Knafelj.


27.02.2024

"Kapljica solze nastane, ko se tekočina oblikuje v volumen vsaj 7 mikrolitrov"

Solza je "kapljica slane, prozorne tekočine, ki se izloča v očesni votlini v večji količini zlasti a) ob veliki čustveni prizadetosti, žalosti, telesni bolečini, b) ob draženju očesa." Takšna je slovarska definicija besede solza. Ampak v današnji oddaji bomo šli globje. Zanimalo nas bo, kako solze nastanejo, iz česa so sestavljene in kako deluje mehanizem sproščanja solz - jok. Sogovornica: prof. dr. Polona Jaki Mekjavić, dr. med., spec. oftalmologije z Očesne klinike v Ljubljani.


20.02.2024

Kranjska čebela je bila naš največji izvozni artikel

Trgovina s kranjsko čebelo je bila v drugi polovici 19. stoletja pri nas res dobro razvita. Po sledeh trgovcev z maticami kranjske čebele, najuspešnejši je bil Jan Strgar, smo se odpravili v Torkovem kvizu. Dr. Petra Bole, direktorica Muzejev radovljiške občine, ki je tudi soavtorica nedavno izdane znanstvene monografije Trgovina s kranjsko čebelo (drugi avtorji so še Andrej Šalehar, Jordan Berginc, Tita Porenta in Mišo Serajnik) je povedala, da je Jan Strgar imel poseben žig, s katerim je označeval matice in jih pošiljal na vse celine sveta.


13.02.2024

Rabljena kurentova oprema stane okoli 1000 evrov

Preden kurenti po pustnem torku za leto dni odložijo svoje kožuhe, maske, ježevke in zvonce, današnji pustni torek v Torkovem kvizu na Prvem izkoristimo za to, da pogledamo v zakulisje kurentij.


06.02.2024

Nam pametni telefon na podlagi prisluškovanj ponuja personalizirane oglase?

Ali pametni telefon prisluškuje in nam na podlagi pogovorov, ki jih imamo iz oči v oči s sogovornikom v istem prostoru, nato posreduje personalizirane oglase? To je vprašanje, na katerega je v Torkovem kvizu ob dnevu varne uporabe interneta odgovoril Marjan Kodelja, tehnični novinar na portalu Tehnozvezdje.


30.01.2024

Kako hitro bi ob dolgotrajni prekinitvi električne oskrbe propadla družba?

Na današnji dan pred 10 leti se je začela odvijati naravna katastrofa, ki je dobršen del Sloveije v sledečih dneh ukleščila v leden oklep. Do 2. februarja je zaradi okvar daljnovodov brez preskrbe z električno energijo ostalo več kot 15 odstotkov prebivalcev Slovenije. Žledolom je razkril ranljivost našega vsakdana. V Torkovem kvizu zato s. prof. dr. Mihaelom Sekavčnikom, dekanom Fakultete za strjništvo Univerze v Ljubljani razmišljamo, kako hitro bi se družba oz. njeni podsistemi sesuli, če bi prišlo do dolgotrajne prekinitve oskrbe z elektriko.


23.01.2024

Rabarbara je iz Sibirije pripotovala na sever Evrope

Američani so ljubitelji pit! Kako bi si pač drugače razložili to, da imajo kar dva nacionalna dneva namenjena tej sladici: 1. december in današnji 23. januar. To je makro iztočnica za današnjo oddajo, mikro iztočnica bo pa rastlina, ki je zelo, zelo primerna za pite. Torkov kviz o rabarbari!


16.01.2024

Skrito delo restavratorjev in konservatorjev

Ko se sprehajamo po muzejih - doma ali v tujini - ponavadi ne razmišljamo o tem, koliko truda, časa in znanja je bilo vloženega v obstanek razstavljenih enot. Delo konservatorjev in restavratorjev je javnosti načeloma skrito, bo pa v današnjem Torkovem kvizu postavljeno v ospredje. Sogovornica: Katarina Toman Kracina, vodja konservatorske službe v Mestnem muzeju Ljubljana.


09.01.2024

Slepo 10-prstno tipkanje prihrani čas in razbremeni možgane

Včeraj smo obeležili mednarodni dan tipkanja, zato Torkov kviz posvečamo slepemu 10-prstnemu tipkanju. Koliko časa ta spretnost prihrani tistemu/tisti, ki jo obvlada, in ali je to znanje danes še cenjeno? Darja Pograjc je poklicala Matejo Šmid z Ljudske univerze Kranj, kjer med drugim izvajajo tečaje slepega 10-prstnega tipkanja.


02.01.2024

2. januar - mednarodni dan introvertiranih

2. januar je mednarodni dan introvertiranih. Zakaj? Da bi se naučili oz. ozavestili, da si baterije nekateri polnijo s samoto - samoto, ne osamljenostjo - medtem ko druge napolni druženje, klepet, spoznavanje ljudi. Torkov kviz Darja Pograjc s pomočjo prof. dr. Andreje Avsec z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani namenja introvertiranim.


19.12.2023

Odjavna špica - relikt preteklosti ali bistven del filmske izkušnje?

Radio jih nima, televizija jih je pa pred dvema desetletjema imela več kot jih ima danes. No, odvisno od tega, seveda, katere televizijske programe gledate ... A krajšanje in rezanje odjavnih špic filmov je na komercialnih televizijah ustaljena praksa zadnjih dveh desetletij. Torkov kviz s filmsko kritičarko Anjo Banko zato namenjamo odjavnim špicam!


12.12.2023

Vzpon na zimski Triglav

Včerajšnji 11. december je bil mednarodni dan gora, letošnja tema je: obnavljanje gorskih ekosistemov. Pred sedmo se zato danes na Prvem z Rokom Erženom, starejšim alpinističnim pripravnikom, turnim smučarjem ter športnim in alpinističnim plezalcem pa tudi ljubiteljskim fotografom, povzpnemo na 2.864 metrov nadmorske višine!


05.12.2023

Ko zadiši po medenjakih

Sladki piškoti, ki dišijo po cimetu in so priljubljeni po vsem svetu. Medenjaki imajo bogato zgodovino, a klub temu njihov izvor ni popolnoma jasen. Najprej so jih izdelovali kot obredne slaščice, prodajali pa so jih tudi kot zdravilo! Torkov kviz o medenjakih s sogovornico Andrejo Perčič, učiteljico slaščičarstva na BIC Ljubljana, Živilski in naravovarstveni šoli.


28.11.2023

Površje Marsa poznamo bolje kot dno oceanov na Zemlji

28. november je dan Rdečega planeta. Na ta dan leta 1964 je bilo iztreljeno prvo vesoljsko plovilo, ki je doseglo Mars. Naslednje leto bomo torej obeležili 60 let od tega dogodka. Torkov kviz o Rdečem planetu!


Stran 1 od 10
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov