Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najdišče: Luksor v Egiptu, datacija: 680 let pred našim štetjem. Predmet: sarkofag z mumijo, natančneje: edina staroegipčanska krsta s človeško mumijo, ki jo imamo v Sloveniji. Kdo je ta človek bil, kako je živel in kako je pripotoval k nam, pa v Torkovem kvizu!
Najdišče: Luksor v Egiptu, datacija: 680 let pred našim štetjem, predmet: staroegipčanski sarkofag z mumijo
Začnimo z imenom naše mumije. Razlaga Tomislav Kajfež, kustos v Narodnem muzeju Slovenije.
"Leta 1866 je prvo prebranje imena izvedel Albert Kosmač in takrat so brali njegovo ime Sahsahta. Potem so v 80. letih 20. stoletja dunajski egiptologi to revidirali in so ga brali Isahta. Leta 2008 pa je britanski egiptolog John Taylor iz Britanskega muzeja vnovič reditidal ime in danes beremo Akesuita."
Svečenik Akesuita je v Ljubljano pripotoval leta 1846. Tedanjemu Deželnemu muzeju v Ljubljani ga je podaril Anton Lavrin, avstrijski generalni konzul v Egiptu.
"Medicinska raziskava je pokazala, da je noter skelet moškega, ki je umrl v približno štiridesetem letu starosti. To je za tedanji Egipt lepa starost. In da ni fizično delal. Na kosteh ni znakov težkega fizičnega dela, torej je bil izobraženec, bil je svečenik."
Restavriranje lesenega sarkofaga se je začelo konec devetdesetih let in je trajalo do leta 2002. Takrat so opravili tudi številne interdisciplinarne in medicinske analize. Prve medicinske raziskave naše mumije pa segajo že v leto 1906, ko so jo prvič pregledali z rentgenom.
205 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Najdišče: Luksor v Egiptu, datacija: 680 let pred našim štetjem. Predmet: sarkofag z mumijo, natančneje: edina staroegipčanska krsta s človeško mumijo, ki jo imamo v Sloveniji. Kdo je ta človek bil, kako je živel in kako je pripotoval k nam, pa v Torkovem kvizu!
Najdišče: Luksor v Egiptu, datacija: 680 let pred našim štetjem, predmet: staroegipčanski sarkofag z mumijo
Začnimo z imenom naše mumije. Razlaga Tomislav Kajfež, kustos v Narodnem muzeju Slovenije.
"Leta 1866 je prvo prebranje imena izvedel Albert Kosmač in takrat so brali njegovo ime Sahsahta. Potem so v 80. letih 20. stoletja dunajski egiptologi to revidirali in so ga brali Isahta. Leta 2008 pa je britanski egiptolog John Taylor iz Britanskega muzeja vnovič reditidal ime in danes beremo Akesuita."
Svečenik Akesuita je v Ljubljano pripotoval leta 1846. Tedanjemu Deželnemu muzeju v Ljubljani ga je podaril Anton Lavrin, avstrijski generalni konzul v Egiptu.
"Medicinska raziskava je pokazala, da je noter skelet moškega, ki je umrl v približno štiridesetem letu starosti. To je za tedanji Egipt lepa starost. In da ni fizično delal. Na kosteh ni znakov težkega fizičnega dela, torej je bil izobraženec, bil je svečenik."
Restavriranje lesenega sarkofaga se je začelo konec devetdesetih let in je trajalo do leta 2002. Takrat so opravili tudi številne interdisciplinarne in medicinske analize. Prve medicinske raziskave naše mumije pa segajo že v leto 1906, ko so jo prvič pregledali z rentgenom.
5. november - dan, ko v Angliji z ognjemeti, kresovi in sežiganjem lutke Guya Fawkesa obeležujejo t.i. smodniško zaroto.
Na Cipru so našli 9 tisoč let star grob, v katerem je bila poleg človeka namerno pokopana mačka. Dolgo zgodovino udomačevanja mačk imamo, kar pa pomeni, da tudi njihovo vedenje opazujemo že dolgo. Kaj so nas naučile? Preverjamo v Torkovem kvizu!
Ob četrtkih zvečer smo v ciklu oddaj Pesem v žepu poslušali glasbeno-dokumentarne oddaje, v katerih so svoje poglede na velikega slovenskega kantavtorja razkrivali njegovi prijatelji in soustvarjalci. Sedem imen za sedemdeset let, ki bi jih letos praznoval Tomaž Pengov in precej več kot sedem zgodb. Več kot leto dni jih je zbirala avtorica projekta Teja Klobčar. Pred koncertom "Kamor greš ..." na Ljubljanskem gradu Tomaža Pengova spoznamo še v Torkovem kvizu!
15. oktober je svetovni dan umivanja rok - to je najbolj dostopen način preventive pred kapljičnimi in črevesnimi okužbami. Stroka priporoča, da za učinkovito umivanje rok le-te milimo vsaj 20 sekund. Podatki kažejo, da je le 5 odstotkov takih, ki upošteva priporočila za pravilno umivanje rok. Sogovornica je epidemiologinja Irena Veninšek Perpar iz NIJZ.
Najbolj znana hobotnica je verjetno hobotnica Paul, ki je postala kar nekakšna svetovna atrakcija, ko je pred 9-imi leti med svetovnim nogometnim prvenstvom v Južni Afriki pravilno napovedala zmagovalce osmih dvobojev, vključno s finalom med Španijo in Nizozemsko. Paula ni več, ampak že vzgajajo njenega naslednika, ki sliši na ime Paul, drugi. Rubrika, v kateri danes povemo več o hobotnicah, pa sliši na ime Torkov kviz!.
Neveljaven email naslov