Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
5. november - dan, ko v Angliji z ognjemeti, kresovi in sežiganjem lutke Guya Fawkesa obeležujejo t.i. smodniško zaroto.
5. november, dan, ko v Angliji z ognjemeti, kresovi in sežiganjem lutke Guya Fawkesa zaznamujemo t. i. smodniško zaroto
V času Elizabete 1. nekateri katoliki vero izpovedujejo na skrivaj, drugi so preganjani. Po njeni smrti se kljub pričakovanjem stanje ne spremeni. Tu v zgodbo vstopi Guy Fawkes, katolik, plačanec, ki se bori na strani katoliške Španije proti nizozemskim protestantom. Pridruži se skupini zarotnikov, ki se odloči, da bo razstrelila parlament in tako ubila kralja Jakoba, razloži Nikolai Jeffs, anglist in sociolog kulture s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
“Guya Fawkesa odkrijejo v parlamentu s 36 sodi smodnika. Ti so pripravljeni, da bodo razstreljeni, vendar se to ne zgodi. Zarotniki so obešeni in razčetverjeni z izjemo Fawkesa, ki pade z vešal, si zlomi tilnik in zato ne doživi tega trpljenja razčetverjenja.”
Že naslednje leto 5. november postane državni praznik – praznik uspešne ubranitve kraljestva. Čeprav je pozneje preklican, se praznovanje v različnih oblikah obdrži do danes.
Fawkes je danes simbol upora proti oblasti oz. nepriznavanju njene legitimnosti. Zakaj? Zaradi popularne kulture oz. tega, kako je bil v njej upodobljen. V stripu Alana Moora in Davida Lloyda, ki nastane v zgodnjih osemdesetih letih, se prvič pojavi znamenita maska Guya Fawkesa, ki jo danes bolje poznamo kot masko Anonimnih.
“Strip predpostavlja, da bi Združeno kraljestvo v primeru nuklearne vojne med velesilami preživelo napad, ampak bi prišlo do ustoličenja fašizma. Proti njemu, na drugi strani, imamo v stipu anarhizem. Ideja, da to masko Guya Fawkesa prevzame protagonist pa pripada Lloydu, ki piše Alanu Mooru in pravi, kako je prišel do ideje in da si misli, da tega človeka ne bi smeli sežigati vsakega 5. novembra, ampak bi ga morali slaviti, ravno zato, ker je poskušal razstreliti parlament.”
Inspiracija pa: Orwelov roman 1984, Krasni novi svet pa Batman in David Bowie, vse skupaj ovito v atmosfero druge svetovne vojne. Leta 2006 dobimo še film, ki ima enak naslov kot strip, in ki še bolj masovno spopularizira masko Fawkesa. A Nikolai Jeffs opozarja na protislovje – če bi bila zarota uspešna, bi zarotniki eno vero zamenjali z drugo, medtem ko bi struktura oblasti ostala enaka. Sprememb na ekonomsko-politični strukturni ravni torej ne bi bilo.
Danes ima maska več pomenov oz. predstavlja več ideologij – od anarhistične, socialistične do liberalne. “Ironija v tem, da je ta maska za mnoge, ki jo nosijo, simbol upora proti neoliberalnemu kapitalizmu, pa tudi politiki, je pa poceni in vsem dostopen proizvod popularne industrije. Pa oddaljena od obeleževanja 5. novembra s kresovi,” zaključi Nikolai Jeffs.
200 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
5. november - dan, ko v Angliji z ognjemeti, kresovi in sežiganjem lutke Guya Fawkesa obeležujejo t.i. smodniško zaroto.
5. november, dan, ko v Angliji z ognjemeti, kresovi in sežiganjem lutke Guya Fawkesa zaznamujemo t. i. smodniško zaroto
V času Elizabete 1. nekateri katoliki vero izpovedujejo na skrivaj, drugi so preganjani. Po njeni smrti se kljub pričakovanjem stanje ne spremeni. Tu v zgodbo vstopi Guy Fawkes, katolik, plačanec, ki se bori na strani katoliške Španije proti nizozemskim protestantom. Pridruži se skupini zarotnikov, ki se odloči, da bo razstrelila parlament in tako ubila kralja Jakoba, razloži Nikolai Jeffs, anglist in sociolog kulture s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
“Guya Fawkesa odkrijejo v parlamentu s 36 sodi smodnika. Ti so pripravljeni, da bodo razstreljeni, vendar se to ne zgodi. Zarotniki so obešeni in razčetverjeni z izjemo Fawkesa, ki pade z vešal, si zlomi tilnik in zato ne doživi tega trpljenja razčetverjenja.”
Že naslednje leto 5. november postane državni praznik – praznik uspešne ubranitve kraljestva. Čeprav je pozneje preklican, se praznovanje v različnih oblikah obdrži do danes.
Fawkes je danes simbol upora proti oblasti oz. nepriznavanju njene legitimnosti. Zakaj? Zaradi popularne kulture oz. tega, kako je bil v njej upodobljen. V stripu Alana Moora in Davida Lloyda, ki nastane v zgodnjih osemdesetih letih, se prvič pojavi znamenita maska Guya Fawkesa, ki jo danes bolje poznamo kot masko Anonimnih.
“Strip predpostavlja, da bi Združeno kraljestvo v primeru nuklearne vojne med velesilami preživelo napad, ampak bi prišlo do ustoličenja fašizma. Proti njemu, na drugi strani, imamo v stipu anarhizem. Ideja, da to masko Guya Fawkesa prevzame protagonist pa pripada Lloydu, ki piše Alanu Mooru in pravi, kako je prišel do ideje in da si misli, da tega človeka ne bi smeli sežigati vsakega 5. novembra, ampak bi ga morali slaviti, ravno zato, ker je poskušal razstreliti parlament.”
Inspiracija pa: Orwelov roman 1984, Krasni novi svet pa Batman in David Bowie, vse skupaj ovito v atmosfero druge svetovne vojne. Leta 2006 dobimo še film, ki ima enak naslov kot strip, in ki še bolj masovno spopularizira masko Fawkesa. A Nikolai Jeffs opozarja na protislovje – če bi bila zarota uspešna, bi zarotniki eno vero zamenjali z drugo, medtem ko bi struktura oblasti ostala enaka. Sprememb na ekonomsko-politični strukturni ravni torej ne bi bilo.
Danes ima maska več pomenov oz. predstavlja več ideologij – od anarhistične, socialistične do liberalne. “Ironija v tem, da je ta maska za mnoge, ki jo nosijo, simbol upora proti neoliberalnemu kapitalizmu, pa tudi politiki, je pa poceni in vsem dostopen proizvod popularne industrije. Pa oddaljena od obeleževanja 5. novembra s kresovi,” zaključi Nikolai Jeffs.
Zaradi podnebnih sprememb bomo v prihodnosti na letalih v zraku čutili več turbulenc. Zakaj te sploh nastanejo in kako se piloti odzivajo nanje? O tem v Torkovem kvizu s sogovornikom dr. Igorjem Petrovičem, vodjo Laboratorija za aeronavtiko na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani.
Katera je najstarejša stvar, ki jo lahko na Zemlji primete v roke? Odgovor je preprost: meteorit. Približno 4,57 milijarde let so stari meteoriti, ki so jih našli tudi pri nas, torej na slovenskih tleh. Tudi mi smo jih našli – v posebni komori, kjer jih preučujejo in poskušajo razumeti njihovo zgodovino. Sogovornik: Bojan Ambrožič iz Centra odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije. Foto: Žiga Živulović jr./BOBO
Sogovornica v tokratnem Torkovem kvizu je prof. dr. Marina Dermastia, botaničarka, pisateljica učbenikov in knjig, predavateljica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. V ospredje smo namreč postavili zgodovino tulipanov, ki je zelo pestra. Ste vedeli, da so njihove čebulice v najboljših časih dosegale vrtoglave cene, privoščili so si jih samo tisti z res debelimi denarnicami?
Koncept konzerviranja hrane s pomočjo nizke temperature je znan že več stoletij, načini so se sicer skozi zgodovino spreminjali. Malo o zgodovini, predvsem pa o pravilnih postopkih zamrzovanja in odmrzovanja živil danes - to raziskujemo v Torkovem kvizu!
Rast rogovja pri navadnih jelenih je nekaj posebnega. V zgolj nekaj mesecih, od marca do septembra na njihovi glavi zraste tudi do 10 kilogramov nove kostnine. Po obdobju parjenja to rogovje odpade in do naslednjega zraste novo, praviloma večje in bolj razvejano.
Prve ptice selivke naznanjajo prihod pomladi. 12. marec, gregorjevo, je bil nekoč dan, ko so se dekleta ozirala v nebo in prva ptica, ki so jo videle, naj bi predstavljala to, kakšen bo njihov mož. Točno ta majhna podrobnost iz življenja v preteklosti je odlična iztočnica za Torkov kviz. V živalskem svetu ostajamo in odgovorimo na vprašanje, kako se ptički ženijo? Glede na petje, šopirjenje, celo prinašanje dobrot izbranki zelo različno. Sogovornik: varstveni ornitolog Tilen Basle iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
Z začetkom pomladi se začnejo prebujati tudi različni vonji in dišave. Zato danes v duhu pomladi Torkov kviz namenjamo parfumom. Pa tudi kot nadaljevanje zgodbe prejšnjega tedna, ko smo kviz zaključili z »balzamariji« – stekleničkami, v katerih do nekoč dolgo, dolgo tega hranili parfume. Sogovornik: zbiratelj in poznavalec parfumov Rihard Knafelj.
Solza je "kapljica slane, prozorne tekočine, ki se izloča v očesni votlini v večji količini zlasti a) ob veliki čustveni prizadetosti, žalosti, telesni bolečini, b) ob draženju očesa." Takšna je slovarska definicija besede solza. Ampak v današnji oddaji bomo šli globje. Zanimalo nas bo, kako solze nastanejo, iz česa so sestavljene in kako deluje mehanizem sproščanja solz - jok. Sogovornica: prof. dr. Polona Jaki Mekjavić, dr. med., spec. oftalmologije z Očesne klinike v Ljubljani.
Trgovina s kranjsko čebelo je bila v drugi polovici 19. stoletja pri nas res dobro razvita. Po sledeh trgovcev z maticami kranjske čebele, najuspešnejši je bil Jan Strgar, smo se odpravili v Torkovem kvizu. Dr. Petra Bole, direktorica Muzejev radovljiške občine, ki je tudi soavtorica nedavno izdane znanstvene monografije Trgovina s kranjsko čebelo (drugi avtorji so še Andrej Šalehar, Jordan Berginc, Tita Porenta in Mišo Serajnik) je povedala, da je Jan Strgar imel poseben žig, s katerim je označeval matice in jih pošiljal na vse celine sveta.
Preden kurenti po pustnem torku za leto dni odložijo svoje kožuhe, maske, ježevke in zvonce, današnji pustni torek v Torkovem kvizu na Prvem izkoristimo za to, da pogledamo v zakulisje kurentij.
Ali pametni telefon prisluškuje in nam na podlagi pogovorov, ki jih imamo iz oči v oči s sogovornikom v istem prostoru, nato posreduje personalizirane oglase? To je vprašanje, na katerega je v Torkovem kvizu ob dnevu varne uporabe interneta odgovoril Marjan Kodelja, tehnični novinar na portalu Tehnozvezdje.
Na današnji dan pred 10 leti se je začela odvijati naravna katastrofa, ki je dobršen del Sloveije v sledečih dneh ukleščila v leden oklep. Do 2. februarja je zaradi okvar daljnovodov brez preskrbe z električno energijo ostalo več kot 15 odstotkov prebivalcev Slovenije. Žledolom je razkril ranljivost našega vsakdana. V Torkovem kvizu zato s. prof. dr. Mihaelom Sekavčnikom, dekanom Fakultete za strjništvo Univerze v Ljubljani razmišljamo, kako hitro bi se družba oz. njeni podsistemi sesuli, če bi prišlo do dolgotrajne prekinitve oskrbe z elektriko.
Američani so ljubitelji pit! Kako bi si pač drugače razložili to, da imajo kar dva nacionalna dneva namenjena tej sladici: 1. december in današnji 23. januar. To je makro iztočnica za današnjo oddajo, mikro iztočnica bo pa rastlina, ki je zelo, zelo primerna za pite. Torkov kviz o rabarbari!
Ko se sprehajamo po muzejih - doma ali v tujini - ponavadi ne razmišljamo o tem, koliko truda, časa in znanja je bilo vloženega v obstanek razstavljenih enot. Delo konservatorjev in restavratorjev je javnosti načeloma skrito, bo pa v današnjem Torkovem kvizu postavljeno v ospredje. Sogovornica: Katarina Toman Kracina, vodja konservatorske službe v Mestnem muzeju Ljubljana.
Včeraj smo obeležili mednarodni dan tipkanja, zato Torkov kviz posvečamo slepemu 10-prstnemu tipkanju. Koliko časa ta spretnost prihrani tistemu/tisti, ki jo obvlada, in ali je to znanje danes še cenjeno? Darja Pograjc je poklicala Matejo Šmid z Ljudske univerze Kranj, kjer med drugim izvajajo tečaje slepega 10-prstnega tipkanja.
2. januar je mednarodni dan introvertiranih. Zakaj? Da bi se naučili oz. ozavestili, da si baterije nekateri polnijo s samoto - samoto, ne osamljenostjo - medtem ko druge napolni druženje, klepet, spoznavanje ljudi. Torkov kviz Darja Pograjc s pomočjo prof. dr. Andreje Avsec z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani namenja introvertiranim.
Radio jih nima, televizija jih je pa pred dvema desetletjema imela več kot jih ima danes. No, odvisno od tega, seveda, katere televizijske programe gledate ... A krajšanje in rezanje odjavnih špic filmov je na komercialnih televizijah ustaljena praksa zadnjih dveh desetletij. Torkov kviz s filmsko kritičarko Anjo Banko zato namenjamo odjavnim špicam!
Včerajšnji 11. december je bil mednarodni dan gora, letošnja tema je: obnavljanje gorskih ekosistemov. Pred sedmo se zato danes na Prvem z Rokom Erženom, starejšim alpinističnim pripravnikom, turnim smučarjem ter športnim in alpinističnim plezalcem pa tudi ljubiteljskim fotografom, povzpnemo na 2.864 metrov nadmorske višine!
Sladki piškoti, ki dišijo po cimetu in so priljubljeni po vsem svetu. Medenjaki imajo bogato zgodovino, a klub temu njihov izvor ni popolnoma jasen. Najprej so jih izdelovali kot obredne slaščice, prodajali pa so jih tudi kot zdravilo! Torkov kviz o medenjakih s sogovornico Andrejo Perčič, učiteljico slaščičarstva na BIC Ljubljana, Živilski in naravovarstveni šoli.
28. november je dan Rdečega planeta. Na ta dan leta 1964 je bilo iztreljeno prvo vesoljsko plovilo, ki je doseglo Mars. Naslednje leto bomo torej obeležili 60 let od tega dogodka. Torkov kviz o Rdečem planetu!
Neveljaven email naslov