Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od rojstva ideje o Slovenski planinski poti letos mineva 70 let! Njen idejni oče je bil profesor geografije Ivan Šumljak, idejo pa je dobil ob počitku na Črnem vrhu poleti leta 1951.
Znak za prehojeno Slovensko planinsko pot (Transverzalo) je prejelo že 10.620 planincev
Od rojstva zamisli o Slovenski planinski poti letos mineva 70 let. Barbara Kelher, strokovna sodelavka Planinske zveze Slovenije, pove, da je bil njen idejni oče profesor geografije Ivan Šumljak. Zamisel se mu je utrnila ob počitku na Črnem vrhu poleti leta 1951.
"Bil je profesor geografije, zato je Slovenijo zelo, zelo, zelo dobro poznal. Bil je tudi markacist; z markacijami je označil celotno planinsko pot od Maribora do Slovenj Gradca. Samo idejo o Slovenski planinski poti pa je dobil na vrhu Pohorja."
Je bila pa Šumljakova ideja leta 1951 malce drugačna od končne uresničitve. Južni del krožne poti, ki si jo je zamislil, je bil namreč slabo prehoden, planinske infrastrukture praktično ni bilo, zato so ta del spustili. Uradno so pot odprli leta 1953, po njej nas vodi Dnevnik s slovenske planinske poti – znamenita knjižica zelene barve, s katero zbiramo žige.
202 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Od rojstva ideje o Slovenski planinski poti letos mineva 70 let! Njen idejni oče je bil profesor geografije Ivan Šumljak, idejo pa je dobil ob počitku na Črnem vrhu poleti leta 1951.
Znak za prehojeno Slovensko planinsko pot (Transverzalo) je prejelo že 10.620 planincev
Od rojstva zamisli o Slovenski planinski poti letos mineva 70 let. Barbara Kelher, strokovna sodelavka Planinske zveze Slovenije, pove, da je bil njen idejni oče profesor geografije Ivan Šumljak. Zamisel se mu je utrnila ob počitku na Črnem vrhu poleti leta 1951.
"Bil je profesor geografije, zato je Slovenijo zelo, zelo, zelo dobro poznal. Bil je tudi markacist; z markacijami je označil celotno planinsko pot od Maribora do Slovenj Gradca. Samo idejo o Slovenski planinski poti pa je dobil na vrhu Pohorja."
Je bila pa Šumljakova ideja leta 1951 malce drugačna od končne uresničitve. Južni del krožne poti, ki si jo je zamislil, je bil namreč slabo prehoden, planinske infrastrukture praktično ni bilo, zato so ta del spustili. Uradno so pot odprli leta 1953, po njej nas vodi Dnevnik s slovenske planinske poti – znamenita knjižica zelene barve, s katero zbiramo žige.
RTV Slovenija ima štiri regionalne radijske postaje, med njimi tudi Radio Maribor. In ker naši štajerski radijski kolegi danes praznujejo, se jim s Torkovim kvizom pridružujemo tudi na Prvem! Na današnji dan, torej 11. maja 1945 ob 13h, je namreč Radio Maribor ugledal luč sveta. Vse najboljše!
4. maj je dan, na katerega goduje svet Florjan in je mednarodni dan gasilcev. Organizacija IFFD – International FireFighters Day – je za simbol tega dneva izbrala trak modre in rdeče barve; barvi simbolizirata vodo in ogenj. Sta pa ti barvi tudi mednarodno prepoznavni kot barvi reševalnih služb. Več pa v Torkovem kvizu!
Dukićeva vila in Vidmarjeva hiša v ljubljanski Rožni dolini imata zanimivo zgodovino, velikokrat se v medijih pojavljata kot eno, čeprav to nista. V eni je ugleden politik, kulturnik, dolgoleten predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar živel po vojni, v drugi pa se je zgodil ustanovni sestanek Osvobodilne fronte leta 1941, katerega del je bil tudi sam.
Pred dnevom Zemlje s prof. dr. Tomažem Zwittrom o manj znanih zanimivostih našega planeta.
Če ste si med epidemijo doma ustvarili zeleno oazo miru in balkon ali pa kakšen drug prostor spremenili v urbano džunglo, kjer se lahko sprostite medtem ko zjutraj srebate kavo ali popoldne berete knjigo, še zdaleč niste edini. Ukvarjanje z rastlinami ima namreč sprostitveni in pomirjevalni učinek, ki smo se ga v zadnjem letu naučili (še bolj) ceniti. Kakšni so trendi v svetu sobnih rastlin? "V zadnjem času postajajo izjemno priljubljene zelene sobne rastline," v Torkovem kvizu razlagata Tjaša Jarc in Tilyen Mucik iz Džungla Plants.
»Matrica je povsod okoli nas. Celo zdaj, v tej sobi. Vidiš jo lahko, ko pogledaš skozi okno. Ali vklopiš televizijo. Čutiš jo, ko greš na delo. /…/ Ko greš v cerkev. To je svet, ki te je zaslepil in prikril resnico.« Po več kot dveh desetletjih odstiramo matrico, iščemo resnico oz. vzroke za nastanek in neverjeten uspeh tega tako tehnološko kot vsebinsko precej revolucionarnega filma. Torkov kviz o Matrici!
Torkov kviz tokrat gosti žirafe - najvišja bitja našega planeta, ki pa jih je vse manj.
Zvončki in trobentice pa jeglič, teloh in kronice. To so zgolj nekatere od zgodnjih cvetlic, ki jih poznamo kot »znanilce pomladi«. Zakaj so telohu nekoč rekli tudi kurja smrt in koliko vas lahko stane, če naberete prevelik šopek kronic, pa še marsikaj povemo v Torkovem kvizu!
Javno izkazovanje naklonjenosti v obliki poljubljanja še zdaleč ni splošno sprejeta praksa, ponekod je celo kaznivo. Zdaj govorim o tistem dolgem romantičnem poljubu, ki ga pospremijo zaprte oči. Ampak poljub je samo ena od oblik komunikacije med ljudmi. Pa tudi ni zgolj in samo človeška. Več v Torkovem kvizu!
Najdišče: Luksor v Egiptu, datacija: 680 let pred našim štetjem. Predmet: sarkofag z mumijo, natančneje: edina staroegipčanska krsta s človeško mumijo, ki jo imamo v Sloveniji. Kdo je ta človek bil, kako je živel in kako je pripotoval k nam, pa v Torkovem kvizu!
Več kot 180 tisoč zaposlenih in vsako leto približno 10 novih trgovin. Med tistimi, ki bodo nosile letnico 2021 je tudi ljubljanska. Slovenija je dobila svojo prvo Ikeo, odprli jo bodo v četrtek – epidemiološki pogoji to omogočajo – prav tako se v četrtek začne spletna prodaja. Zato danes Torkov kviz o fenomenu tega švedskega pohištvenega velikana, in to s Slovenko, ki je zaposlena na samem sedežu podjetja.
Zdrav dodatek, s katerim lahko obogatite svoj jutranji jogurt, ali pa hiter prigrizek v službi. Mandlji imajo danes svoj dan – vsaj ponekod po svetu – ampak za nas na Prvem bodo pa zgolj iztočnica za Torkov kviz, ki ga posvečamo marcipanu!
Bil je pastirček iz revne kajžarske družine. Pri 12 letih je postal ljubljanski gimnazijec, ki je sošolcem prodajal hroščke, ki jih je nalovil na Rožniku. Med duhovniškim službovanjem v Trnovem se je spoprijateljil z Jožetom Plečnikom. Od rojstva Frana Saleškega Finžgarja – pisatelja, urednika, publicista, založnika in ustanovnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti – danes, 9. februarja, mineva 150 let. Zato Torkov kviz posvečamo prav njemu!
Torkov kviz nas tokrat pelje na Havaje, še prej pa na Portugalsko. Ni slabo za te t. i. »ostani-doma-čase«. Danes obeležujemo Svetovni dan ukulele in to je iztočnica, ki jo na Prvem izkoriščamo za to, da pobliže spoznamo to brenkalo. Torkov kviz o ukuleli!
V Torkovem kvizu ob Dnevu Avstralije (26. januarja) spoznavamo kulturno raznolikost in bogastvo narave tega kontinenta!
Na današnji dan (19. januarja) leta 2006 so Cerkniško jezero vpisali med mokrišča mednarodnega pomena. Največje jezero pri nas je tako postalo »ramsarsko mokrišče«. Kaj to pravzaprav pomeni, razložimo v Torkovem kvizu!
Radio Študent (89,3) je neodvisni, nepridobitni in nekomercialni radio v javnem interesu. Način delovanja in program Radia Študent združuje značilnosti javnega servisa in skupnostnega radia. "Hočemo taki tudi ostati in to je nekaterim ljudem, recimo našim ustanoviteljem, včasih težko dopovedati. To, kaj sploh pomeni neprodobiten. Kaj šele nepridobiten medij," pove Matjaž Zorec, odgovorni urednik Radia Študent. RŠ je sicer nastal kot direktna posledica vseevropskih študentskih gibanj leta 68, z oddajanjem so začeli 9. maja 69 iz kleti Doma št. 8 v študentskem naselju v Rožni dolini. Ko so začeli, so imeli 3 ure živega programa, danes jih imajo 17.
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Osnovni elementi šminke so olja, voski in pigmenti. Ana Lazovski, vodja londonskega laboratorija v Burlington Arcade in glavna color maestra, kreira šminke z unikatnimi odtenki. Dela v edinem tovrstnem servisu na svetu, kjer delajo šminke iz osnovnih barv in ne prej namešanih odtenkov. Pri svojem delu uporablja le deset pigmentov, ki so že vnaprej vmešani v bazo (olje in voske). O izdelavi unikatnih šmink in zgodovini tega ličila več v Torkovem kvizu!
Neveljaven email naslov