Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakšna je pričakovana življenjska doba?
Kakšno je zdravje slovenskih petdesetletnikov? Z zdravnico Tatjano Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo pregledali slovenske in evropske študije ter primerjali relevantne statistične podatke.
Po petdesetem letu so pogostejša srčno-žilna in rakava obolenja, vendar šele na drugem in tretjem mestu. Najpogostejše so kostno-mišične težave.
Ljudje se po petdesetem letu starosti pogosteje kot prej srečujejo z različnimi zdravstvenimi težavami. »Takrat se začnejo zdravje in kronične bolezni slabšati,« pravi specialistka socialne medicine in javnega zdravja Tatjana Kofol Bric. Podatki iz študij ji pritrjujejo. Pogosta znanilca zdravstvenih težav sta visok krvni tlak in zvišana koncentracija sladkorja ter holesterola v krvi.
Zdravstvene težave po petdesetem letu starosti so velikokrat posledica nezdravega življenjskega sloga; predvsem kajenja, uživanja alkohola in telesne neaktivnosti. SVIT, DORA in ZORA so brezplačni preventivni presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki, raka dojk in raka na materničnem vratu.
Raziskave kažejo, da 40 odstotkov k izboljšanju in ohranjanju zdravja prispeva napredek medicine, kar 60 odstotkov pa preventivna dejavnost, ki obsega tudi lastno skrb za zdravje in s tem povezan zdrav življenjski slog.
914 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Kakšna je pričakovana življenjska doba?
Kakšno je zdravje slovenskih petdesetletnikov? Z zdravnico Tatjano Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo pregledali slovenske in evropske študije ter primerjali relevantne statistične podatke.
Po petdesetem letu so pogostejša srčno-žilna in rakava obolenja, vendar šele na drugem in tretjem mestu. Najpogostejše so kostno-mišične težave.
Ljudje se po petdesetem letu starosti pogosteje kot prej srečujejo z različnimi zdravstvenimi težavami. »Takrat se začnejo zdravje in kronične bolezni slabšati,« pravi specialistka socialne medicine in javnega zdravja Tatjana Kofol Bric. Podatki iz študij ji pritrjujejo. Pogosta znanilca zdravstvenih težav sta visok krvni tlak in zvišana koncentracija sladkorja ter holesterola v krvi.
Zdravstvene težave po petdesetem letu starosti so velikokrat posledica nezdravega življenjskega sloga; predvsem kajenja, uživanja alkohola in telesne neaktivnosti. SVIT, DORA in ZORA so brezplačni preventivni presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki, raka dojk in raka na materničnem vratu.
Raziskave kažejo, da 40 odstotkov k izboljšanju in ohranjanju zdravja prispeva napredek medicine, kar 60 odstotkov pa preventivna dejavnost, ki obsega tudi lastno skrb za zdravje in s tem povezan zdrav življenjski slog.
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom
Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
Neveljaven email naslov