Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Robotska operacija raka debelega črevesa in danke
V celjski bolnišnici so pred dobrim letom uspešno izvedli robotsko operacijo raka na debelem črevesu in danki. Uporaba robota prinaša pacientom manj bolečin, manjšo izgubo krvi in zmanjšuje morebitne zaplete. Kamera, ki je nameščena na eni od štirih robotskih rok, omogoča boljšo vidljivost med kirurškim posegom, rezi so zato natančnejši. Okrevanje bolnikov je po besedah kirurga asist. mag. Igorja Černija učinkovitejše, zato jih hitreje prepustijo v domačo oskrbo.
Število bolnikov z rakom debelega črevesa in danke se v Sloveniji povečuje. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje za tem zahrbtnim obolenjem pri nas vsako leto zboli več kot 1600 ljudi, približno 700 pa jih umre. Zdravniki so z robotsko operacijo dosegli pomemben napredek pri zdravljenju bolnikov, pri katerih rak še ni napredoval.
Zdravnik kirurg ima fizični stik z bolnikom le na začetku operacije, med samim posegom pa ne. Ob bolniku in operacijski mizi pa sta ves čas posega kirurgov asistent in medicinska sestra. Čeprav ima robotska operacija številne prednosti tako za bolnike kot tudi zdravnike, pa mag. Černi opozarja, da ima metoda tudi nekaj omejitev. Poseg je dražji od klasične operacije in traja dalj časa.
Po prvi robotski operaciji prostate v letu 2010 in po prvi operaciji raka debelega črevesa in danke v letu 2014 želijo v Splošni bolnišnici Celje uporabo robota razširiti še na področje ginekologije. S tem pa bodo utrdili svojo vlogo osrednjega centra robotske kirurgije v tem delu Evrope.
901 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Robotska operacija raka debelega črevesa in danke
V celjski bolnišnici so pred dobrim letom uspešno izvedli robotsko operacijo raka na debelem črevesu in danki. Uporaba robota prinaša pacientom manj bolečin, manjšo izgubo krvi in zmanjšuje morebitne zaplete. Kamera, ki je nameščena na eni od štirih robotskih rok, omogoča boljšo vidljivost med kirurškim posegom, rezi so zato natančnejši. Okrevanje bolnikov je po besedah kirurga asist. mag. Igorja Černija učinkovitejše, zato jih hitreje prepustijo v domačo oskrbo.
Število bolnikov z rakom debelega črevesa in danke se v Sloveniji povečuje. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje za tem zahrbtnim obolenjem pri nas vsako leto zboli več kot 1600 ljudi, približno 700 pa jih umre. Zdravniki so z robotsko operacijo dosegli pomemben napredek pri zdravljenju bolnikov, pri katerih rak še ni napredoval.
Zdravnik kirurg ima fizični stik z bolnikom le na začetku operacije, med samim posegom pa ne. Ob bolniku in operacijski mizi pa sta ves čas posega kirurgov asistent in medicinska sestra. Čeprav ima robotska operacija številne prednosti tako za bolnike kot tudi zdravnike, pa mag. Černi opozarja, da ima metoda tudi nekaj omejitev. Poseg je dražji od klasične operacije in traja dalj časa.
Po prvi robotski operaciji prostate v letu 2010 in po prvi operaciji raka debelega črevesa in danke v letu 2014 želijo v Splošni bolnišnici Celje uporabo robota razširiti še na področje ginekologije. S tem pa bodo utrdili svojo vlogo osrednjega centra robotske kirurgije v tem delu Evrope.
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom
Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Neveljaven email naslov