Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Posttravmatska stresna motnja kot odziv na zelo hude dogodke
Hudi dogodki, zlorabe in travme pogosto zaznamujejo človeka za celo življenje. Občutek življenjske ogroženosti in hkrati nemoči pustita v duši globoke sledi. Travmatični dogodki se vračajo v spomin in prizadetemu ne dajo miru. V obliki »flash backov« jih podoživlja znova in znova. Doživlja strah, zaskrbljenost, močan občutek krivde, jezo, mučijo ga nočne more. Posttravmatska stresna motnja se razvije kot zakasnel ali podaljšan odziv na izjemno hude stresne dogodke.
Skrbeti nas mora zlasti podatek, da se neprepoznana in nezdravljena posttravmatska stresna motnja pogosto prelevi v tesnobnost, depresijo, odvisnost od alkohola in druge psihosomatske težave. (psiholog in psihoterapevt prof. dr. Robert Masten)
Posilstvo, ugrabitev, mučenje, vojne grozote, smrt, prometna nesreča, naravne katastrofe. To so dogodki, ki lahko vodijo k posttravmatski stresni motnji in grobo posežejo v življenjski tok posameznikov.
Ali lahko posttravmatsko stresno motnjo sploh preprečimo? Ali poznamo zaščitne dejavnike?
Ljudje se na travmatične dogodke odzovemo zelo različno. Pri nekaterih se posttravmatska stresna motnja sploh ne razvije, pri drugih po začetnih simptomih izzveni sama od sebe. Problem pa je za tiste, pri katerih kar vztraja in vztraja. Žal za posttravmatsko stresno motnjo ne velja, da čas celi vse rane. Najbolj boleče lahko ostanejo. Kronične posttravmatske stresne motnje, ne moremo premagati sami. Poiskati moramo ustrezno strokovno pomoč. Kot najbolj učinkovita oblika psihoterapije za obvladovanje posledic posttravmatske stresne motnje se je izkazala kognitivo-vedenjska terapija.
914 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Posttravmatska stresna motnja kot odziv na zelo hude dogodke
Hudi dogodki, zlorabe in travme pogosto zaznamujejo človeka za celo življenje. Občutek življenjske ogroženosti in hkrati nemoči pustita v duši globoke sledi. Travmatični dogodki se vračajo v spomin in prizadetemu ne dajo miru. V obliki »flash backov« jih podoživlja znova in znova. Doživlja strah, zaskrbljenost, močan občutek krivde, jezo, mučijo ga nočne more. Posttravmatska stresna motnja se razvije kot zakasnel ali podaljšan odziv na izjemno hude stresne dogodke.
Skrbeti nas mora zlasti podatek, da se neprepoznana in nezdravljena posttravmatska stresna motnja pogosto prelevi v tesnobnost, depresijo, odvisnost od alkohola in druge psihosomatske težave. (psiholog in psihoterapevt prof. dr. Robert Masten)
Posilstvo, ugrabitev, mučenje, vojne grozote, smrt, prometna nesreča, naravne katastrofe. To so dogodki, ki lahko vodijo k posttravmatski stresni motnji in grobo posežejo v življenjski tok posameznikov.
Ali lahko posttravmatsko stresno motnjo sploh preprečimo? Ali poznamo zaščitne dejavnike?
Ljudje se na travmatične dogodke odzovemo zelo različno. Pri nekaterih se posttravmatska stresna motnja sploh ne razvije, pri drugih po začetnih simptomih izzveni sama od sebe. Problem pa je za tiste, pri katerih kar vztraja in vztraja. Žal za posttravmatsko stresno motnjo ne velja, da čas celi vse rane. Najbolj boleče lahko ostanejo. Kronične posttravmatske stresne motnje, ne moremo premagati sami. Poiskati moramo ustrezno strokovno pomoč. Kot najbolj učinkovita oblika psihoterapije za obvladovanje posledic posttravmatske stresne motnje se je izkazala kognitivo-vedenjska terapija.
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom
Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
Neveljaven email naslov