Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaradi zmehčanja simfize čuti bolečine kar četrtina nosečnic.
Ko se žensko telo pripravlja na porod, se v drugi polovici nosečnosti začne spreminjati tudi medenica. Pod vplivom hormona progesterona se zmehča in odebeli vezivna ploščica med sramnima kostema. To je povsem fiziološki proces, ki med porodom olajšan prehod razmeroma velike plodove glavice skozi porodni kanal. Kadar pa se simfiza preveč zmehča in razmakne, nastopijo hude bolečine, težave pri hoji, uhajanje urina.
Bolečina zaradi simfiziolize je običajno topa. Ko jo ženske opisujejo, pravijo, da se iz sprednjega dela pod venerinim gričkom širi navzad in navzdol proti nožnici.
Simfiza je del medeničnega obroča – gre za vezivno ploščico, nekateri rečejo blazinico, ki leži na sredini telesa tik pod sramnimi dlakami in je vez med levo in desno sramno kostjo. Ginekolog in porodničar asist. dr. Leon Meglič z Ginekološke klinike UKC Ljubljana izpostavlja, da je pomembno, da je simfiza čvrsta in trdna. To omogoča neboleče gibanje in hojo.
Po ocenah dr. Megliča kar četrtina nosečnic zaradi zmehčanja simfize čuti bolj ali manj hude bolečine in ima druge težave povezane s tem. Le sedem odstotkov med njimi pa ima simfiziolizo, ki zahteva posebno obravnavo in pozornost zdravnikov.
Težave zaradi simfiziolize največkrat izzvenijo same od sebe. Zdravniki svetujejo počitek, razbremenitev, predpišejo analgetike, fizioterapijo, priporočijo uporabo medeničnega pasu. Ob tem dr. Meglič še opozarja, da se njenega razvoja ne da predvideti in tudi ne preprečiti. Nasvet vsem mamicam je, da na bolečine in druge znake poškodbe opozorijo zdravniško osebje.
900 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Zaradi zmehčanja simfize čuti bolečine kar četrtina nosečnic.
Ko se žensko telo pripravlja na porod, se v drugi polovici nosečnosti začne spreminjati tudi medenica. Pod vplivom hormona progesterona se zmehča in odebeli vezivna ploščica med sramnima kostema. To je povsem fiziološki proces, ki med porodom olajšan prehod razmeroma velike plodove glavice skozi porodni kanal. Kadar pa se simfiza preveč zmehča in razmakne, nastopijo hude bolečine, težave pri hoji, uhajanje urina.
Bolečina zaradi simfiziolize je običajno topa. Ko jo ženske opisujejo, pravijo, da se iz sprednjega dela pod venerinim gričkom širi navzad in navzdol proti nožnici.
Simfiza je del medeničnega obroča – gre za vezivno ploščico, nekateri rečejo blazinico, ki leži na sredini telesa tik pod sramnimi dlakami in je vez med levo in desno sramno kostjo. Ginekolog in porodničar asist. dr. Leon Meglič z Ginekološke klinike UKC Ljubljana izpostavlja, da je pomembno, da je simfiza čvrsta in trdna. To omogoča neboleče gibanje in hojo.
Po ocenah dr. Megliča kar četrtina nosečnic zaradi zmehčanja simfize čuti bolj ali manj hude bolečine in ima druge težave povezane s tem. Le sedem odstotkov med njimi pa ima simfiziolizo, ki zahteva posebno obravnavo in pozornost zdravnikov.
Težave zaradi simfiziolize največkrat izzvenijo same od sebe. Zdravniki svetujejo počitek, razbremenitev, predpišejo analgetike, fizioterapijo, priporočijo uporabo medeničnega pasu. Ob tem dr. Meglič še opozarja, da se njenega razvoja ne da predvideti in tudi ne preprečiti. Nasvet vsem mamicam je, da na bolečine in druge znake poškodbe opozorijo zdravniško osebje.
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.
Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili
Ameriški raziskovalci objavili študijo, v kateri pišejo, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo
Strokovnjaki ocenjujejo, da le okoli pet odstotkov našega budnega časa namenimo zmerni do intenzivni telesni aktivnosti
Kakšna naj bo higiena pokončne drže?
Ko govorimo o tem, da bi radi podaljšali mladost in živeli dlje, imamo v mislih starost brez bolezni in zdravstvenih težav. »Moja raziskovalna skupina že dalj časa preučuje, kako bi zdravo obdobje starosti podaljšali s presaditvijo mladih krvotvornih matičnih celic,« pravi prof. dr. Primož Rožman z Zavoda za transfuzijsko medicino. V Ultrazvoku bo pojasnil, kako bi s pomočjo imunskega sistema, ki vznikne prav iz krvotvornih celic, zaustavili čas in pridobili nekaj zdravih let življenja. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: NationalCancerInstitute
Med stotimi Slovenkami in Slovenci jih ima najmanj pet osteoporozo. Med njimi je tudi gospa Slavka Sajko iz Velenja, s katero smo se pogovarjali za tokratni Ultrazvok. Gospa Sajko svojo bolezen že ves čas aktivno spremlja in se ji tudi ne pusti. Zakaj je treba o osteoporozi toliko govoriti? Enostaven odgovor: kosti postanejo zaradi nje krhke in lomljive; izgubimo lahko celo do 3 odstotke kostne mase na leto. In kakšne so posledice? Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Sloveniji zaradi osteoporoze vsako leto zgodi kar 16.000 zlomov! Več o odkrivanju in zdravljenju osteoporoze v Ultrazvoku. Gospo Slavko Sajko je v Velenje poklical Iztok Konc.
Za katero bolezen je značilno piskanje v pljučih in težko dihanje? Katere bolnike muči kratka sapa? Kdaj pa je dihanje hitro in plitvo?
Človeška pljuča se razvijajo kar do tridesetega leta starosti. Dihanje mora biti avtomatično in nezavedno, nam je že letošnjega avgusta razložil prof. dr. Matjaž Fležar s Klinike Golnik. Dodal je, da običajno vdihnemo polovico litra zraka; to je naš dihalni volumen. Kakšna pa je največja kapaciteta človeških pljuč? Kaj se zgodi, kadar dihamo preplitvo? Komu pa priznani pulmolog priporoča dihalne vaje? Odgovori v Ultrazvoku. Z dr. Matjažem Fležarjem se je na Golniku srečal Iztok Konc.
Doktor Marjan Kristanc s Klinike Golnik je izkušen internist, ki že več kot dvajset let izvaja gastroskopije. To je preiskava, med katero zdravnik z gastroskopom, ki ga sestavlja cevka z lučko in kamero, pregleda požiralnik, želodec in dvanajstnik. Kako se med gastroskopijo vidi rana, čir, razjeda oziroma ulkus na želodcu? Kakšno škodo povzroči refluks? Ali je za gastroskopijo treba biti tešč? Odgovori v Ultrazvoku. Z doktorjem Kristancem se je na Golniku srečal Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons, cc: Gastroskopski posnetek zdrave želodčne sluznice 65 let stare pacientke.
Če diagnozo »sindrom razdražljivega črevesja« lahko postavimo relativno hitro, pa je zdravljenje veliko večji problem, v tokratnem Ultrazvoku opozarja gastreoenterolog prof. dr. Rok Orel s Pediatrične klinike v Ljubljani. Čeprav sam sindrom ne ogroža življenja bolnice ali bolnika, pa ga lahko zelo zagreni. Kaj sproži sindrom razdražljivega črevesja? Kakšne težave imajo bolnice in bolniki? In kako lahko pomagajo zdravniki? Odgovori v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc.
Dolgi covid ni prijeten; zaznamujejo ga težave z dihanjem, bolečine v mišicah in sklepih ter motnje spomina in koncentracije
Z Gorenjko Matejo Saje, za katero je že več kot trideset kolonoskopij, razbijamo mite in predsodke o tem pregledu
Odgovor na vprašanje »Ali so mRNK cepiva učinkovita in varna?« nam razkrije tudi pogled skozi elektronski mikroskop
Gost medicinske oddaje Ultrazvok je dr. Duško Lainšček
Ali naj bom pred preiskavo krvi tešč ali ne? Kaj je hemogram? Zakaj mora vsak vzorec krvi pred analizo v centrifugo? Kaj lahko pokaže pregled urina in blata? To so vprašanja, ki smo jih za tedensko medicinsko oddajo Ultrazvok na Prvem zastavili inženirki laboratorijske biokemije Meliti Malus Patačić, ki vodi laboratorij v Zdravstvenem domu v Radečah. V svetlih novih prostorih, kjer ni mogoče, da bi bilo kogarkoli strah odvzema krvi, se je z Melito Malus Patačić pogovarjal Iztok Konc. Foto: Prvi
Britanski genetik in celični biolog prof. dr. Paul Nurse je leta 1976 odkril gen, ki uravnava rast in razmnoževanje prav vsake žive celice – tudi človeške – za kar so mu leta 2001 podelili Nobelovo nagrado za medicino
Neveljaven email naslov