Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prostata - skrb vsakega moškega

12.11.2015


Zaradi raka prostate v Sloveniji vsak dan umre en moški, na novo pa ga odkrijejo pri treh.

Rak prostate lahko vznikne že po štiridesetem letu starosti, vendar pa veliko pogosteje za njim zbolevajo moški stari med 50 in 60 let. Čeprav statistika ni ohrabrujoča –  pri nas zaradi raka prostate vsako leto umre več kot 300 moških, več kot 1300 pa jih zboli na novo – pa kanček optimizma bolnikom in njihovim bližnjim vlivajo zagotovila zdravnikov, da je zdravljenje raka prostate vedno bolj uspešno. Sodobna robotska operacija omogoča večjo natančnost kirurškega posega in hitrejše okrevanje, nova biološka zdravila pa ustavijo napredovanje bolezni.

V celjski bolnišnici so izvedli že več kot 1.000 robotskih operacij prostate. V primerjavi s klasičnim posegom je pri robotskem manj bolečin, manjša je tudi izguba krvi, manj je zapletov. Med posegom se poškoduje manj žil in živcev. Okrevanje je zato hitrejše, bivanje v bolnišnici pa krajše. (urolog Sandi Poteko)

Način zdravljenja raka prostate je odvisen od same vrste obolenja, njegove razširjenosti v druge organe in tkiva ter tudi od bolnikove starosti in splošnega zdravstvenega stanja. Kirurški poseg, hormonsko zdravljenje, obsevanje ali kemoterapija – odločitev za zdravnike ni preprosta.

Podatki kažejo, da se pri več kot polovici pacientov zdravniki odločijo za poseg, s katerim prostato popolnoma odstranijo. Sodobna robotska operacija ima pri tem pred klasičnim kirurškim posegom številne prednosti, ki se pokažejo med operacijo in po njej. V Sloveniji za zdaj bolnike s pomočjo robota operirajo le v Splošni bolnišnici Celje. Predstojnik tamkajšnjega Oddelka za urologijo urolog Sandi Poteko izpostavlja, da je gibanje robotskih rok in instrumentov zelo natančno.

Pri klasičnem posegu potrebuje transfuzijo krvi kar polovica bolnikov, pri robotski operaciji, po podatkih iz celjske bolnišnice, pa le slabi trije odstotki. Zato si za nakup robota prizadevajo tudi v ljubljanskem kliničnem centru, čemur pritrjuje urolog Borut Gubina. Predvideva, da ga bodo dobili že v letu 2016.

Z novimi hormonskimi zdravili, tako pa pravi dr. Breda Škrbinc z Onkološkega inštituta, je v zadnjem obdobju bolj učinkovito tudi zdravljenje metastatske oblike raka prostate. Dozdajšnja terapija ustavi napredovanje bolezni za približno dve leti. Ko njeni učinki popustijo, pa imajo zdravniki zdaj na voljo najmanj dve novi hormonski zdravili, ki podaljšata življenje bolnikov.

Ne le v mesecu novembru, prostata naj bo skrb moških vse leto.


Ultrazvok

901 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Prostata - skrb vsakega moškega

12.11.2015


Zaradi raka prostate v Sloveniji vsak dan umre en moški, na novo pa ga odkrijejo pri treh.

Rak prostate lahko vznikne že po štiridesetem letu starosti, vendar pa veliko pogosteje za njim zbolevajo moški stari med 50 in 60 let. Čeprav statistika ni ohrabrujoča –  pri nas zaradi raka prostate vsako leto umre več kot 300 moških, več kot 1300 pa jih zboli na novo – pa kanček optimizma bolnikom in njihovim bližnjim vlivajo zagotovila zdravnikov, da je zdravljenje raka prostate vedno bolj uspešno. Sodobna robotska operacija omogoča večjo natančnost kirurškega posega in hitrejše okrevanje, nova biološka zdravila pa ustavijo napredovanje bolezni.

V celjski bolnišnici so izvedli že več kot 1.000 robotskih operacij prostate. V primerjavi s klasičnim posegom je pri robotskem manj bolečin, manjša je tudi izguba krvi, manj je zapletov. Med posegom se poškoduje manj žil in živcev. Okrevanje je zato hitrejše, bivanje v bolnišnici pa krajše. (urolog Sandi Poteko)

Način zdravljenja raka prostate je odvisen od same vrste obolenja, njegove razširjenosti v druge organe in tkiva ter tudi od bolnikove starosti in splošnega zdravstvenega stanja. Kirurški poseg, hormonsko zdravljenje, obsevanje ali kemoterapija – odločitev za zdravnike ni preprosta.

Podatki kažejo, da se pri več kot polovici pacientov zdravniki odločijo za poseg, s katerim prostato popolnoma odstranijo. Sodobna robotska operacija ima pri tem pred klasičnim kirurškim posegom številne prednosti, ki se pokažejo med operacijo in po njej. V Sloveniji za zdaj bolnike s pomočjo robota operirajo le v Splošni bolnišnici Celje. Predstojnik tamkajšnjega Oddelka za urologijo urolog Sandi Poteko izpostavlja, da je gibanje robotskih rok in instrumentov zelo natančno.

Pri klasičnem posegu potrebuje transfuzijo krvi kar polovica bolnikov, pri robotski operaciji, po podatkih iz celjske bolnišnice, pa le slabi trije odstotki. Zato si za nakup robota prizadevajo tudi v ljubljanskem kliničnem centru, čemur pritrjuje urolog Borut Gubina. Predvideva, da ga bodo dobili že v letu 2016.

Z novimi hormonskimi zdravili, tako pa pravi dr. Breda Škrbinc z Onkološkega inštituta, je v zadnjem obdobju bolj učinkovito tudi zdravljenje metastatske oblike raka prostate. Dozdajšnja terapija ustavi napredovanje bolezni za približno dve leti. Ko njeni učinki popustijo, pa imajo zdravniki zdaj na voljo najmanj dve novi hormonski zdravili, ki podaljšata življenje bolnikov.

Ne le v mesecu novembru, prostata naj bo skrb moških vse leto.


31.01.2024

Prof. Campo: Razvozlali smo genski zapis najpogostejše levkemije

»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu


24.01.2024

Delo vse bolj ruši naše zasebno življenje

Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?


10.01.2024

Dr. Tomažič: Kako nevaren je covid po štirih letih

Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay


03.01.2024

Nefrolog Škoberne: Nočno uriniranje je lahko znak za težave z ledvicami

Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.


28.12.2023

Dr. Jurij Hanžel je spisal najboljši letošnji medicinski doktorat

Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili


20.12.2023

Dr. Borut Jug: »Paradoks holesterola« še ni dokazan

Ameriški raziskovalci objavili študijo, v kateri pišejo, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo


13.12.2023

Vedno več mladih odraslih ima degenerativne deformacije hrbtenice

Strokovnjaki ocenjujejo, da le okoli pet odstotkov našega budnega časa namenimo zmerni do intenzivni telesni aktivnosti


06.12.2023

Slaba drža povezana tudi s težkim čustvovanjem in anksioznostjo

Kakšna naj bo higiena pokončne drže?


29.11.2023

Do dolgoživosti s presaditvijo matičnih celic

Ko govorimo o tem, da bi radi podaljšali mladost in živeli dlje, imamo v mislih starost brez bolezni in zdravstvenih težav. »Moja raziskovalna skupina že dalj časa preučuje, kako bi zdravo obdobje starosti podaljšali s presaditvijo mladih krvotvornih matičnih celic,« pravi prof. dr. Primož Rožman z Zavoda za transfuzijsko medicino. V Ultrazvoku bo pojasnil, kako bi s pomočjo imunskega sistema, ki vznikne prav iz krvotvornih celic, zaustavili čas in pridobili nekaj zdravih let življenja. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: NationalCancerInstitute


22.11.2023

Osebna izkušnja: Osteoporoza

Med stotimi Slovenkami in Slovenci jih ima najmanj pet osteoporozo. Med njimi je tudi gospa Slavka Sajko iz Velenja, s katero smo se pogovarjali za tokratni Ultrazvok. Gospa Sajko svojo bolezen že ves čas aktivno spremlja in se ji tudi ne pusti. Zakaj je treba o osteoporozi toliko govoriti? Enostaven odgovor: kosti postanejo zaradi nje krhke in lomljive; izgubimo lahko celo do 3 odstotke kostne mase na leto. In kakšne so posledice? Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Sloveniji zaradi osteoporoze vsako leto zgodi kar 16.000 zlomov! Več o odkrivanju in zdravljenju osteoporoze v Ultrazvoku. Gospo Slavko Sajko je v Velenje poklical Iztok Konc.


03.11.2023

Astma, KOPB, panični napad (repriza)

Za katero bolezen je značilno piskanje v pljučih in težko dihanje? Katere bolnike muči kratka sapa? Kdaj pa je dihanje hitro in plitvo?


03.11.2023

Dr. Fležar: Pljuča se razvijajo do tridesetega leta starosti (repriza)

Človeška pljuča se razvijajo kar do tridesetega leta starosti. Dihanje mora biti avtomatično in nezavedno, nam je že letošnjega avgusta razložil prof. dr. Matjaž Fležar s Klinike Golnik. Dodal je, da običajno vdihnemo polovico litra zraka; to je naš dihalni volumen. Kakšna pa je največja kapaciteta človeških pljuč? Kaj se zgodi, kadar dihamo preplitvo? Komu pa priznani pulmolog priporoča dihalne vaje? Odgovori v Ultrazvoku. Z dr. Matjažem Fležarjem se je na Golniku srečal Iztok Konc.


30.10.2023

Gastroskopist Kristanc: Opažam, da ima vedno več ljudi težave z želodcem

Doktor Marjan Kristanc s Klinike Golnik je izkušen internist, ki že več kot dvajset let izvaja gastroskopije. To je preiskava, med katero zdravnik z gastroskopom, ki ga sestavlja cevka z lučko in kamero, pregleda požiralnik, želodec in dvanajstnik. Kako se med gastroskopijo vidi rana, čir, razjeda oziroma ulkus na želodcu? Kakšno škodo povzroči refluks? Ali je za gastroskopijo treba biti tešč? Odgovori v Ultrazvoku. Z doktorjem Kristancem se je na Golniku srečal Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons, cc: Gastroskopski posnetek zdrave želodčne sluznice 65 let stare pacientke.


25.10.2023

Za bolečinami v trebuhu se lahko skriva sindrom razdražljivega črevesja

Če diagnozo »sindrom razdražljivega črevesja« lahko postavimo relativno hitro, pa je zdravljenje veliko večji problem, v tokratnem Ultrazvoku opozarja gastreoenterolog prof. dr. Rok Orel s Pediatrične klinike v Ljubljani. Čeprav sam sindrom ne ogroža življenja bolnice ali bolnika, pa ga lahko zelo zagreni. Kaj sproži sindrom razdražljivega črevesja? Kakšne težave imajo bolnice in bolniki? In kako lahko pomagajo zdravniki? Odgovori v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc.


18.10.2023

Dr. Beović: Postcovidni sindrom prizadene najbolj aktivne ljudi

Dolgi covid ni prijeten; zaznamujejo ga težave z dihanjem, bolečine v mišicah in sklepih ter motnje spomina in koncentracije


10.10.2023

Osebna izkušnja: Kolonoskopija

Z Gorenjko Matejo Saje, za katero je že več kot trideset kolonoskopij, razbijamo mite in predsodke o tem pregledu


03.10.2023

Virus SARS-CoV2 celico ubije, mRNK cepivo pa ne

Odgovor na vprašanje »Ali so mRNK cepiva učinkovita in varna?« nam razkrije tudi pogled skozi elektronski mikroskop


27.09.2023

Veterinar, ki s škarjami reže gene in išče zdravilo za raka

Gost medicinske oddaje Ultrazvok je dr. Duško Lainšček


20.09.2023

Najdlje traja analiza krvi na folno kislino in vitamin B12

Ali naj bom pred preiskavo krvi tešč ali ne? Kaj je hemogram? Zakaj mora vsak vzorec krvi pred analizo v centrifugo? Kaj lahko pokaže pregled urina in blata? To so vprašanja, ki smo jih za tedensko medicinsko oddajo Ultrazvok na Prvem zastavili inženirki laboratorijske biokemije Meliti Malus Patačić, ki vodi laboratorij v Zdravstvenem domu v Radečah. V svetlih novih prostorih, kjer ni mogoče, da bi bilo kogarkoli strah odvzema krvi, se je z Melito Malus Patačić pogovarjal Iztok Konc. Foto: Prvi


Stran 2 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov