Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prizadetih je kar med 20 in 30 odstotkov ljudi.
Čeprav plohe in nevihte sem ter tja vsaj za nekaj časa osvežijo in očistijo ozračje, pa nas biovremenska napoved v pomladnih dneh opozarja na obremenitev zraka s cvetnim prahom. Cvetita breza in gaber, pa tudi jesen, topol, vrba, brest in cipresovke, pojavljajo se že posamezna zrna trav. Pelodi dreves, grmovnic in trav lahko sprožijo seneni nahod oziroma alergijski rinitis, za katerim po ocenah strokovnjakov trpi kar med 20 in 30 odstotkov ljudi. Alergolog doc. dr. Renato Eržen s Klinike Golnik pojasnjuje, da težave povzročijo le velike količine snovi, ki jih telo prepozna kot alergene.
Kihanje in smrkanje, izcedek iz nosu, zamašen nos, vnete in srbeče oči, utrujenost, glavobol. Težave senenega nahoda so podobne prehladu.
Na kaj morajo ljudje, ki so alergični na pelode dreves in trav še posebej paziti? Kaj svetuje dr. Eržen?
Alergen je snov, ki sproži pretirano reakcijo imunskega sistema – alergijo. Za ljudi z alergijo je pomembno, da točno vedo, na kaj so preobčutljivi – oziroma v jeziku današnje oddaje – da vejo, na katere pelode se njihovo telo odzove z alergijsko reakcijo. Prisotnost alergije lahko pokažejo vbodni kožni testi. Ti so hitri, enostavni in varni. Zdravnik ali medicinska sestra vnese s tanko iglico alergen v kožo na notranji strani podlakti. Vbod je plitek, zato testiranje običajno ni boleče in tudi ne povzroča krvavitev. S kožnimi vbodnimi testi preverimo preobčutljivost na vse tiste alergene, ki pri nas najpogosteje povzročajo alergijsko reakcijo.
Simptomi senenega nahoda nam grenijo življenje. Tako zamašen nos pogosto krajša spanec in hitro uporabimo pršilo. Vendar sogovornik svari pred pretirano uporabo pršil.
Seneni nahod oziroma alergijski rinitis je pogostejši pri mlajši populaciji. Zakaj se pri nekaterih ljudeh razvije preobčutljivostna reakcija, pri drugih pa ne, je vprašanje, ki še vedno ostaja predmet številnih raziskav.
898 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Prizadetih je kar med 20 in 30 odstotkov ljudi.
Čeprav plohe in nevihte sem ter tja vsaj za nekaj časa osvežijo in očistijo ozračje, pa nas biovremenska napoved v pomladnih dneh opozarja na obremenitev zraka s cvetnim prahom. Cvetita breza in gaber, pa tudi jesen, topol, vrba, brest in cipresovke, pojavljajo se že posamezna zrna trav. Pelodi dreves, grmovnic in trav lahko sprožijo seneni nahod oziroma alergijski rinitis, za katerim po ocenah strokovnjakov trpi kar med 20 in 30 odstotkov ljudi. Alergolog doc. dr. Renato Eržen s Klinike Golnik pojasnjuje, da težave povzročijo le velike količine snovi, ki jih telo prepozna kot alergene.
Kihanje in smrkanje, izcedek iz nosu, zamašen nos, vnete in srbeče oči, utrujenost, glavobol. Težave senenega nahoda so podobne prehladu.
Na kaj morajo ljudje, ki so alergični na pelode dreves in trav še posebej paziti? Kaj svetuje dr. Eržen?
Alergen je snov, ki sproži pretirano reakcijo imunskega sistema – alergijo. Za ljudi z alergijo je pomembno, da točno vedo, na kaj so preobčutljivi – oziroma v jeziku današnje oddaje – da vejo, na katere pelode se njihovo telo odzove z alergijsko reakcijo. Prisotnost alergije lahko pokažejo vbodni kožni testi. Ti so hitri, enostavni in varni. Zdravnik ali medicinska sestra vnese s tanko iglico alergen v kožo na notranji strani podlakti. Vbod je plitek, zato testiranje običajno ni boleče in tudi ne povzroča krvavitev. S kožnimi vbodnimi testi preverimo preobčutljivost na vse tiste alergene, ki pri nas najpogosteje povzročajo alergijsko reakcijo.
Simptomi senenega nahoda nam grenijo življenje. Tako zamašen nos pogosto krajša spanec in hitro uporabimo pršilo. Vendar sogovornik svari pred pretirano uporabo pršil.
Seneni nahod oziroma alergijski rinitis je pogostejši pri mlajši populaciji. Zakaj se pri nekaterih ljudeh razvije preobčutljivostna reakcija, pri drugih pa ne, je vprašanje, ki še vedno ostaja predmet številnih raziskav.
Pogovor z zdravnikom Sašem Reboljem iz Zdravstvenega doma v Kamniku
Pogovor s pulmologom dr. Matjažem Fležarjem s Klinike Golnik
O aterosklerozi in škodljivem LDL holesterolu
O mRNK cepivu proti raku trebušne slinavke in o lekcijah cepljenja proti covidu
Najprej k osebni zdravnici, naprej k dermatologu in kirurgu
Akupunktura je zdravilna metoda, ki temelji na vbadanju iglic v akupunkturne točke na telesu. Izhaja iz teorije akupunkturnih meridianov, ki potekajo vzdolž telesa in po katerih se pretaka življenjska energija či. Na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer dela tokratni sogovornik Ultrazvoka anesteziolog doc. dr. Iztok Potočnik, z akupunkturo zdravijo bolečino in lajšajo še nekatere druge zdravstvene težave ter tegobe, ki so posledice zdravljenja rakavih obolenj. K poslušanju vabi Iztok Konc.
Dr. Matjaž Vrtovec pravi, da včasih po posegu ni potrebna niti kompresijska terapija
Za krčnimi žilami trpi kar med štirideset in petdeset odstotkov ljudi. Ženske nekoliko pogosteje od moških
Značilnost sodobnih učinkovin za zdravljenje sladkorne bolezni je, da uredijo sladkorno bolezen, vplivajo na telesno, hkrati pa varujejo ledvice in srčno-žilni sistem
»Meni je vsak glavobol bolj neprijeten kot mamografija. Celoten pregled traja zgolj nekaj minut,« pravi gospa Alma Pašanović, prostovoljka pri Europi Donni
Klinični psiholog in psihoterapevt Gregor Žvelc izpostavlja, da delo v pomagajočih poklicih človeka psihično in fizično izčrpa
Dogajanje spremlja virolog dr. Andrej Steyer (NLZOH)
Kaj pravi mikrobiološka stroka: ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani?
Pisatelj Jaka Tomc pravi, naj se ljudje psihiatričnih bolnišnic ne bojimo
Najprej zamaščenost jeter, sledijo vnetje, fibroza in ciroza jeter. Kaj lahko storimo?
O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)
Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo
Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate
V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi
Neveljaven email naslov