Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prizadetih je kar med 20 in 30 odstotkov ljudi.
Čeprav plohe in nevihte sem ter tja vsaj za nekaj časa osvežijo in očistijo ozračje, pa nas biovremenska napoved v pomladnih dneh opozarja na obremenitev zraka s cvetnim prahom. Cvetita breza in gaber, pa tudi jesen, topol, vrba, brest in cipresovke, pojavljajo se že posamezna zrna trav. Pelodi dreves, grmovnic in trav lahko sprožijo seneni nahod oziroma alergijski rinitis, za katerim po ocenah strokovnjakov trpi kar med 20 in 30 odstotkov ljudi. Alergolog doc. dr. Renato Eržen s Klinike Golnik pojasnjuje, da težave povzročijo le velike količine snovi, ki jih telo prepozna kot alergene.
Kihanje in smrkanje, izcedek iz nosu, zamašen nos, vnete in srbeče oči, utrujenost, glavobol. Težave senenega nahoda so podobne prehladu.
Na kaj morajo ljudje, ki so alergični na pelode dreves in trav še posebej paziti? Kaj svetuje dr. Eržen?
Alergen je snov, ki sproži pretirano reakcijo imunskega sistema – alergijo. Za ljudi z alergijo je pomembno, da točno vedo, na kaj so preobčutljivi – oziroma v jeziku današnje oddaje – da vejo, na katere pelode se njihovo telo odzove z alergijsko reakcijo. Prisotnost alergije lahko pokažejo vbodni kožni testi. Ti so hitri, enostavni in varni. Zdravnik ali medicinska sestra vnese s tanko iglico alergen v kožo na notranji strani podlakti. Vbod je plitek, zato testiranje običajno ni boleče in tudi ne povzroča krvavitev. S kožnimi vbodnimi testi preverimo preobčutljivost na vse tiste alergene, ki pri nas najpogosteje povzročajo alergijsko reakcijo.
Simptomi senenega nahoda nam grenijo življenje. Tako zamašen nos pogosto krajša spanec in hitro uporabimo pršilo. Vendar sogovornik svari pred pretirano uporabo pršil.
Seneni nahod oziroma alergijski rinitis je pogostejši pri mlajši populaciji. Zakaj se pri nekaterih ljudeh razvije preobčutljivostna reakcija, pri drugih pa ne, je vprašanje, ki še vedno ostaja predmet številnih raziskav.
897 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Prizadetih je kar med 20 in 30 odstotkov ljudi.
Čeprav plohe in nevihte sem ter tja vsaj za nekaj časa osvežijo in očistijo ozračje, pa nas biovremenska napoved v pomladnih dneh opozarja na obremenitev zraka s cvetnim prahom. Cvetita breza in gaber, pa tudi jesen, topol, vrba, brest in cipresovke, pojavljajo se že posamezna zrna trav. Pelodi dreves, grmovnic in trav lahko sprožijo seneni nahod oziroma alergijski rinitis, za katerim po ocenah strokovnjakov trpi kar med 20 in 30 odstotkov ljudi. Alergolog doc. dr. Renato Eržen s Klinike Golnik pojasnjuje, da težave povzročijo le velike količine snovi, ki jih telo prepozna kot alergene.
Kihanje in smrkanje, izcedek iz nosu, zamašen nos, vnete in srbeče oči, utrujenost, glavobol. Težave senenega nahoda so podobne prehladu.
Na kaj morajo ljudje, ki so alergični na pelode dreves in trav še posebej paziti? Kaj svetuje dr. Eržen?
Alergen je snov, ki sproži pretirano reakcijo imunskega sistema – alergijo. Za ljudi z alergijo je pomembno, da točno vedo, na kaj so preobčutljivi – oziroma v jeziku današnje oddaje – da vejo, na katere pelode se njihovo telo odzove z alergijsko reakcijo. Prisotnost alergije lahko pokažejo vbodni kožni testi. Ti so hitri, enostavni in varni. Zdravnik ali medicinska sestra vnese s tanko iglico alergen v kožo na notranji strani podlakti. Vbod je plitek, zato testiranje običajno ni boleče in tudi ne povzroča krvavitev. S kožnimi vbodnimi testi preverimo preobčutljivost na vse tiste alergene, ki pri nas najpogosteje povzročajo alergijsko reakcijo.
Simptomi senenega nahoda nam grenijo življenje. Tako zamašen nos pogosto krajša spanec in hitro uporabimo pršilo. Vendar sogovornik svari pred pretirano uporabo pršil.
Seneni nahod oziroma alergijski rinitis je pogostejši pri mlajši populaciji. Zakaj se pri nekaterih ljudeh razvije preobčutljivostna reakcija, pri drugih pa ne, je vprašanje, ki še vedno ostaja predmet številnih raziskav.
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Neveljaven email naslov