Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S programom zgodnjega odkrivanja raka na dojki DORA so pregledali že več kot 190.000 žensk
Število obolelih za rakom na dojki se še vedno povečuje. Čeprav nova zdravila podaljšajo preživetje in izboljšajo kakovost življenja bolnic, pa strokovnjaki še vedno opozarjajo na velik pomen zgodnjega odkrivanja rakavih sprememb. Poudarjajo samopregledovanje dojk in mamografijo. Radiologinja mag. Kristijana Hertl z Onkološkega inštituta v Ljubljani pojasnjuje, da v Sloveniji v okviru preventivnega programa DORA na slikanje z mamografijo vabijo ženske med 50. in 69. letom starosti. Na povabilo se odzove približno 70 odstotkov žensk.
Program DORA je preventivni program zgodnjega odkrivanja raka na dojki z mamografijo. Radiologinja Kristijana Hertl pritrjuje, da je mamografija zanesljiva in natančna metoda za ugotavljanje začetnih rakavih sprememb v dojki. S programom DORA so raka na dojki odkrili že pri več kot 2.100 ženskah; pri večini v takšnem stadiju, ko je zdravljenje lahko zelo uspešno.
Na pregled v programu DORA so ženske sprejete ob naročeni uri. Pregled je kratek, zanj ne potrebujejo napotnice. Vsako mamografijo pregledata kar dva radiologa.
DORA je program zgodnjega odkrivanja raka na dojki. Naj pa opozorimo še na preostala dva preventivna programa – na program ZORA ali ZORA in SVIT. Ženske med 20. in 64. letom imajo s programom ZORA pravico do pregleda, ki odkriva spremembe na materničnem vratu. Prav vsem – tako ženskam kot tudi moškim med 50. in 75. letom – pa priporočamo, naj se odzovejo na povabilo programa SVIT – to je program za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki.
Rožnati oktober je mednarodni mesec ozaveščanja o raku na dojki, ki je še vedno najpogostejša oblika raka pri ženskah. V Sloveniji vsako leto zboli več kot 1.300 žensk in približno deset moških. To pomeni, da vsak dan nekje v Sloveniji več kot tri ženske izvejo za diagnozo: rak na dojki.
895 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
S programom zgodnjega odkrivanja raka na dojki DORA so pregledali že več kot 190.000 žensk
Število obolelih za rakom na dojki se še vedno povečuje. Čeprav nova zdravila podaljšajo preživetje in izboljšajo kakovost življenja bolnic, pa strokovnjaki še vedno opozarjajo na velik pomen zgodnjega odkrivanja rakavih sprememb. Poudarjajo samopregledovanje dojk in mamografijo. Radiologinja mag. Kristijana Hertl z Onkološkega inštituta v Ljubljani pojasnjuje, da v Sloveniji v okviru preventivnega programa DORA na slikanje z mamografijo vabijo ženske med 50. in 69. letom starosti. Na povabilo se odzove približno 70 odstotkov žensk.
Program DORA je preventivni program zgodnjega odkrivanja raka na dojki z mamografijo. Radiologinja Kristijana Hertl pritrjuje, da je mamografija zanesljiva in natančna metoda za ugotavljanje začetnih rakavih sprememb v dojki. S programom DORA so raka na dojki odkrili že pri več kot 2.100 ženskah; pri večini v takšnem stadiju, ko je zdravljenje lahko zelo uspešno.
Na pregled v programu DORA so ženske sprejete ob naročeni uri. Pregled je kratek, zanj ne potrebujejo napotnice. Vsako mamografijo pregledata kar dva radiologa.
DORA je program zgodnjega odkrivanja raka na dojki. Naj pa opozorimo še na preostala dva preventivna programa – na program ZORA ali ZORA in SVIT. Ženske med 20. in 64. letom imajo s programom ZORA pravico do pregleda, ki odkriva spremembe na materničnem vratu. Prav vsem – tako ženskam kot tudi moškim med 50. in 75. letom – pa priporočamo, naj se odzovejo na povabilo programa SVIT – to je program za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki.
Rožnati oktober je mednarodni mesec ozaveščanja o raku na dojki, ki je še vedno najpogostejša oblika raka pri ženskah. V Sloveniji vsako leto zboli več kot 1.300 žensk in približno deset moških. To pomeni, da vsak dan nekje v Sloveniji več kot tri ženske izvejo za diagnozo: rak na dojki.
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.
Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili
Neveljaven email naslov