Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Atrijska fibrilacija za petkrat poveča tveganje za možgansko kap. Ogroženi so starejši, ljudje s čezmerno težo in vztrajnostni športniki
Zdravo človeško srce se v mirovanju skrči od 60- do 100-krat na minuto. Med atrijsko fibrilacijo – to najpogostejšo obliko hitrega in nerednega srčnega ritma – pa lahko v minuti naštejemo tudi do 180 utripov. Neenakomerno bitje srca se pri atrijski fibrilaciji praviloma začne v levem srčnem preddvoru oziroma atriju.
Število ljudi z atrijsko fibrilacijo oziroma preddvornim migetanjem v Sloveniji in po svetu se povečuje. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Evropi prizadetih že več kot šest milijonov prebivalcev. Čeprav atrijska fibrilacija sama po sebi ni smrtno nevarna, pa so bolniki izpostavljeni številnim drugim tveganjem. Za kar petkrat se poveča tveganje za možgansko kap.
Občutek zbadanja in razbijanja v prsnem košu, vrtoglavica, slabost in oslabelost so opozorilni znaki, ki kažejo na nepravilno delovanje srca. Da so motnje srčnega ritma pogosta zdravstvena tegoba, zaradi katere bolniki poiščejo zdravniško pomoč, pravi kardiolog aritmolog prof. dr. Andrej Pernat s Kliničnega centra v Ljubljani.
Nevarnost atrijske fibrilacije se povečuje s starostjo, z roko v roki gre s povišanim krvnim tlakom, z obolenji srca in ožilja ter debelostjo. Motnje srčnega ritma so v veliki meri posledica nezdravega življenjskega sloga. Vendar pa najnovejše študije kažejo, da obstaja večje tveganje za nastanek atrijske fibrilacije tudi pri športnikih, ki se ukvarjajo z aerobnimi športi – kolesarji, tekači, plavalci.
Atrijsko fibrilacijo se lahko ustavi z električnim sunkom ali zdravili; v zadnjem obdobju pa tudi s tako imenovano katetrsko ablacijo. To je poseg, med katerim v srce uvedejo poseben kateter z elektrodo in zažgejo ter uničijo tisti del srčnega tkiva, ki povzroča aritmijo. Po besedah sogovornika je lahko zdravljenje posameznega pacienta za zdravnike kar precejšen izziv.
Pri atrijski fibrilaciji lahko napad hitrega utripanja srca traja eno uro ali več. Pri nekaterih ljudeh se srce ne umiri niti po enem tednu, pogosto pa motnja kar vztraja in vztraja. Strokovnjaki opozarjajo, da je v največji meri posledica nezdravega življenjskega sloga; kar ne slišimo radi. Priporočajo uravnoteženo in raznovrstno prehrano z dovolj sadja in zelenjave, redno, vendar zmerno telesno dejavnost in opustitev kajenja.
895 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Atrijska fibrilacija za petkrat poveča tveganje za možgansko kap. Ogroženi so starejši, ljudje s čezmerno težo in vztrajnostni športniki
Zdravo človeško srce se v mirovanju skrči od 60- do 100-krat na minuto. Med atrijsko fibrilacijo – to najpogostejšo obliko hitrega in nerednega srčnega ritma – pa lahko v minuti naštejemo tudi do 180 utripov. Neenakomerno bitje srca se pri atrijski fibrilaciji praviloma začne v levem srčnem preddvoru oziroma atriju.
Število ljudi z atrijsko fibrilacijo oziroma preddvornim migetanjem v Sloveniji in po svetu se povečuje. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Evropi prizadetih že več kot šest milijonov prebivalcev. Čeprav atrijska fibrilacija sama po sebi ni smrtno nevarna, pa so bolniki izpostavljeni številnim drugim tveganjem. Za kar petkrat se poveča tveganje za možgansko kap.
Občutek zbadanja in razbijanja v prsnem košu, vrtoglavica, slabost in oslabelost so opozorilni znaki, ki kažejo na nepravilno delovanje srca. Da so motnje srčnega ritma pogosta zdravstvena tegoba, zaradi katere bolniki poiščejo zdravniško pomoč, pravi kardiolog aritmolog prof. dr. Andrej Pernat s Kliničnega centra v Ljubljani.
Nevarnost atrijske fibrilacije se povečuje s starostjo, z roko v roki gre s povišanim krvnim tlakom, z obolenji srca in ožilja ter debelostjo. Motnje srčnega ritma so v veliki meri posledica nezdravega življenjskega sloga. Vendar pa najnovejše študije kažejo, da obstaja večje tveganje za nastanek atrijske fibrilacije tudi pri športnikih, ki se ukvarjajo z aerobnimi športi – kolesarji, tekači, plavalci.
Atrijsko fibrilacijo se lahko ustavi z električnim sunkom ali zdravili; v zadnjem obdobju pa tudi s tako imenovano katetrsko ablacijo. To je poseg, med katerim v srce uvedejo poseben kateter z elektrodo in zažgejo ter uničijo tisti del srčnega tkiva, ki povzroča aritmijo. Po besedah sogovornika je lahko zdravljenje posameznega pacienta za zdravnike kar precejšen izziv.
Pri atrijski fibrilaciji lahko napad hitrega utripanja srca traja eno uro ali več. Pri nekaterih ljudeh se srce ne umiri niti po enem tednu, pogosto pa motnja kar vztraja in vztraja. Strokovnjaki opozarjajo, da je v največji meri posledica nezdravega življenjskega sloga; kar ne slišimo radi. Priporočajo uravnoteženo in raznovrstno prehrano z dovolj sadja in zelenjave, redno, vendar zmerno telesno dejavnost in opustitev kajenja.
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.
Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili
Neveljaven email naslov