Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Atrijska fibrilacija za petkrat poveča tveganje za možgansko kap. Ogroženi so starejši, ljudje s čezmerno težo in vztrajnostni športniki
Zdravo človeško srce se v mirovanju skrči od 60- do 100-krat na minuto. Med atrijsko fibrilacijo – to najpogostejšo obliko hitrega in nerednega srčnega ritma – pa lahko v minuti naštejemo tudi do 180 utripov. Neenakomerno bitje srca se pri atrijski fibrilaciji praviloma začne v levem srčnem preddvoru oziroma atriju.
Število ljudi z atrijsko fibrilacijo oziroma preddvornim migetanjem v Sloveniji in po svetu se povečuje. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Evropi prizadetih že več kot šest milijonov prebivalcev. Čeprav atrijska fibrilacija sama po sebi ni smrtno nevarna, pa so bolniki izpostavljeni številnim drugim tveganjem. Za kar petkrat se poveča tveganje za možgansko kap.
Občutek zbadanja in razbijanja v prsnem košu, vrtoglavica, slabost in oslabelost so opozorilni znaki, ki kažejo na nepravilno delovanje srca. Da so motnje srčnega ritma pogosta zdravstvena tegoba, zaradi katere bolniki poiščejo zdravniško pomoč, pravi kardiolog aritmolog prof. dr. Andrej Pernat s Kliničnega centra v Ljubljani.
Nevarnost atrijske fibrilacije se povečuje s starostjo, z roko v roki gre s povišanim krvnim tlakom, z obolenji srca in ožilja ter debelostjo. Motnje srčnega ritma so v veliki meri posledica nezdravega življenjskega sloga. Vendar pa najnovejše študije kažejo, da obstaja večje tveganje za nastanek atrijske fibrilacije tudi pri športnikih, ki se ukvarjajo z aerobnimi športi – kolesarji, tekači, plavalci.
Atrijsko fibrilacijo se lahko ustavi z električnim sunkom ali zdravili; v zadnjem obdobju pa tudi s tako imenovano katetrsko ablacijo. To je poseg, med katerim v srce uvedejo poseben kateter z elektrodo in zažgejo ter uničijo tisti del srčnega tkiva, ki povzroča aritmijo. Po besedah sogovornika je lahko zdravljenje posameznega pacienta za zdravnike kar precejšen izziv.
Pri atrijski fibrilaciji lahko napad hitrega utripanja srca traja eno uro ali več. Pri nekaterih ljudeh se srce ne umiri niti po enem tednu, pogosto pa motnja kar vztraja in vztraja. Strokovnjaki opozarjajo, da je v največji meri posledica nezdravega življenjskega sloga; kar ne slišimo radi. Priporočajo uravnoteženo in raznovrstno prehrano z dovolj sadja in zelenjave, redno, vendar zmerno telesno dejavnost in opustitev kajenja.
897 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Atrijska fibrilacija za petkrat poveča tveganje za možgansko kap. Ogroženi so starejši, ljudje s čezmerno težo in vztrajnostni športniki
Zdravo človeško srce se v mirovanju skrči od 60- do 100-krat na minuto. Med atrijsko fibrilacijo – to najpogostejšo obliko hitrega in nerednega srčnega ritma – pa lahko v minuti naštejemo tudi do 180 utripov. Neenakomerno bitje srca se pri atrijski fibrilaciji praviloma začne v levem srčnem preddvoru oziroma atriju.
Število ljudi z atrijsko fibrilacijo oziroma preddvornim migetanjem v Sloveniji in po svetu se povečuje. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Evropi prizadetih že več kot šest milijonov prebivalcev. Čeprav atrijska fibrilacija sama po sebi ni smrtno nevarna, pa so bolniki izpostavljeni številnim drugim tveganjem. Za kar petkrat se poveča tveganje za možgansko kap.
Občutek zbadanja in razbijanja v prsnem košu, vrtoglavica, slabost in oslabelost so opozorilni znaki, ki kažejo na nepravilno delovanje srca. Da so motnje srčnega ritma pogosta zdravstvena tegoba, zaradi katere bolniki poiščejo zdravniško pomoč, pravi kardiolog aritmolog prof. dr. Andrej Pernat s Kliničnega centra v Ljubljani.
Nevarnost atrijske fibrilacije se povečuje s starostjo, z roko v roki gre s povišanim krvnim tlakom, z obolenji srca in ožilja ter debelostjo. Motnje srčnega ritma so v veliki meri posledica nezdravega življenjskega sloga. Vendar pa najnovejše študije kažejo, da obstaja večje tveganje za nastanek atrijske fibrilacije tudi pri športnikih, ki se ukvarjajo z aerobnimi športi – kolesarji, tekači, plavalci.
Atrijsko fibrilacijo se lahko ustavi z električnim sunkom ali zdravili; v zadnjem obdobju pa tudi s tako imenovano katetrsko ablacijo. To je poseg, med katerim v srce uvedejo poseben kateter z elektrodo in zažgejo ter uničijo tisti del srčnega tkiva, ki povzroča aritmijo. Po besedah sogovornika je lahko zdravljenje posameznega pacienta za zdravnike kar precejšen izziv.
Pri atrijski fibrilaciji lahko napad hitrega utripanja srca traja eno uro ali več. Pri nekaterih ljudeh se srce ne umiri niti po enem tednu, pogosto pa motnja kar vztraja in vztraja. Strokovnjaki opozarjajo, da je v največji meri posledica nezdravega življenjskega sloga; kar ne slišimo radi. Priporočajo uravnoteženo in raznovrstno prehrano z dovolj sadja in zelenjave, redno, vendar zmerno telesno dejavnost in opustitev kajenja.
V tokratnem Ultrazvoku s strokovnjakoma preverjamo ukrepe, s katerimi lahko zmanjšamo možnost okužbe z novim koronavirusom. Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo, naj upoštevamo naslednje preventivne ukrepe: -\tIzogibajmo se tesnim stiskom z ljudmi, ki kažejo znake nalezljive bolezni. -\tNe dotikajmo se oči, nosu in ust. -\tUpoštevajmo pravila higiene kašlja. -\tRedno si umivajmo roke z milom in vodo ter uporabljamo razkužilo za roke. -\tIzogibajmo se zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko ljudi. -\tČe zbolimo, ostanimo doma. V oddaji Ultrazvok odgovarjata in pojasnjujeta: doc. dr. Viktorija Tomič s Klinike Golnik in prof. dr. Miroslav Petrovec z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: jackmack34/ pixabay
Le koga kdaj ne bolijo noge, pravi dr. Aleš Blinc, ko pa so bolečine konstantne in nas tako ovirajo pri hoji, da ne moremo prehoditi niti petdeset metrov, je pa nujen obisk pri zdravniku. Bolečina v nogah je namreč lahko opozorilni znak za periferno arterijsko bolezen, ki ji rečemo tudi bolezen zamašenih žil. Zaradi nje poišče v Sloveniji pomoč kar do 3000 ljudi na leto. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Predstojnik Oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana dr. Aleš Blinc bo opisal tudi metodo, s katero lahko bolezen hitro odkrijemo. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Scientific Animations, Girish Khera - http://www.scientificanimations.com/ GFDL/ WikimediaCommons
Prof. dr. Miroslav Petrovec z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani je strokovnjak za koronaviruse. Vodi osrednji slovenski laboratorij za prepoznavanje virusnih okužb – kamor spada tudi novi koronavirus. Ves čas spremlja razmere v Sloveniji, v naši soseščini in drugje po svetu. Opozarja, da se je stanje zdaj precej in bistveno spremenilo. V laboratoriju so zato že podaljšali delovni čas in se pripravili tudi na epidemijo večjih razsežnosti. Ker v teh dneh telefon prof. Petrovca ves čas zvoni, v Ultrazvoku odgovarja na pogosta vprašanja ljudi; med drugim tudi o razkužilih in maskah. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: EPA
Osteoporoza je kronična bolezen, za katero zboli kar vsaka tretja ženska in vsak peti moški po petdesetem letu. Zaradi osteoporoze postanejo kosti krhke in lomljive, vendar pa večina ljudi sploh ne ve, da ima to bolezen, dokler tega ne izvejo na boleč način – ko pride do zloma kosti. Prof. dr. Janja Marc s Fakultete za farmacijo v Ljubljani s skupino, ki jo vodi, že dve desetletji preučuje genetske spremembe, ki botrujejo nastanku osteoporoze. Pravi, da je za obvladovanje bolezni in težav, ki jih povzroča, ključno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravlja Iztok Konc. Foto: IAOM - US/ Pixabay
Če nam bo situacija ušla iz rok, svarijo nekateri strokovnjaki, in nam ne bo uspelo zaustaviti trenutnega širjenja novega koronavirusa, bi se lahko okužilo celo do 60% svetovne populacije. Zdaj je na Kitajskem in po svetu že več deset tisoč obolelih, virus je zahteval že več kot tisoč življenj. Kako ljudje v Sloveniji spremljajo situacijo na Kitajskem? Ali si zdaj roke pogosteje umivajo in tudi razkužujejo? Kako maske zaščitijo pred virusi, ki se prenašajo po zraku s kapljicami? Odgovori v oddaji Ultrazvok. Sprašuje Iztok Konc. Odgovarja doc. dr. Viktorija Tomič s Klinike Golnik. Fozo: Iztok Konc*
»Nevarnost hitrega širjenja novega koronavirusa smo podcenjevali,« pravi prof. dr. Andrej Trampuž, ki v največji evropski bolnišnici – berlinski Charite – vodi oddelek za okužbe. Poudarja, da je karantena v tem trenutku najbolj učinkovit ukrep za omejitev epidemije. Dr. Trampuž je že govoril z nekaterimi izmed tistih, ki so jih nemške oblasti pred dnevi evakuirale iz Vuhana na Kitajskem in so zdaj v izolaciji. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: JohnsHopkins CSSE, 5.2.2020/ WHO, CDC, ECDC, NHC, DXY
Novi koronavirus, ki povzroča virusno pljučnico, se iz Kitajske širi po svetu; s prvimi primeri v Evropi je vse bliže tudi Sloveniji. Okužba lahko poteka blago – kot prehladno obolenje, lahko pa se težko zaplete z virusno pljučnico. Zdaj je že znano, da se novi koronavirus prenaša z živali na človeka in tudi s človeka na človeka. Prenaša se kapljično z bližnjim stikom z okuženo osebo in tudi z okuženimi predmeti. Podrobneje o novem koronavirusu v oddaji Ultrazvok Infektologinja Barbara Bitežnik s Klinike Golnik in prof. dr. Miroslav Petrovec, ki vodi Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, kjer je osrednji slovenski laboratorij za prepoznavanje virusnih okužb – tudi novega koronavirusa. Z obema se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: CDC/Dr. Fred Murphy/ PublicDomain
V Sloveniji ima krvno skupino A približno 40 odstotkov ljudi, skupino 0 ima 38 odstotkov, skupino B 15 in skupino AB 7 odstotkov ljudi. In katera je vaša krvna skupina? Ali ste vedeli, da poznamo več kot 350 različnih krvnih skupin? Ali ste že slišali, da so krvno skupino B prvič določili pri Slovencu? Ali veste, zakaj krvne skupine niso primerne za ugotavljanje očetovstva in drugih sorodstvenih razmerij? Ali bi se res morali prehranjevati glede na krvne skupine? Za Ultrazvok sprašuje Iztok Konc. Odgovarja prof. dr. Primož Rožman z Zavoda za transfuzijsko medicino. Foto: PublicDomainPictures/ Pixabay
Hripav glas je najpogostejša težava, zaradi katere pridejo pacienti v ambulanto prof. dr. Irene Hočevar Boltežar na Kliniki za otorinolaringologijo UKC Ljubljana. Dr. Hočevar Boltežar je namreč foniatrinja - zdravnica, ki zdravi motnje glasu, govora in požiranja. Po njenih besedah je hripavost simptom, ki spremlja zelo raznolike zdravstvene težave. V zimskih mesecih je to najpogosteje virusno vnetje zgornjih dihal, ki običajno ne potrebuje posebne obravnave. Ker pa je vzrok za hripavost lahko še vse kaj drugega kot le nedolžen prehlad, v tokratnem Ultrazvoku podrobneje o hripavem glasu in pregledu pri foniatru. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: nasty_gepp/ pixabay
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je kar okoli 20 milijonov ljudi ob vid zaradi sive mrene ali katarakte. Vzrokov, da nastane, je več; v tokratnem Ultrazvoku pa opozarjamo, da zanjo pogosteje in prej zbolijo bolniki s sladkorno boleznijo. Težave z vidom so sicer pogost zaplet sladkorne bolezni, saj neurejena koncentracija sladkorja v krvi poškoduje očesno ozadje. Zaradi diabetesa lahko odstopi očesna mrežnica, pojavita se tako siva kot tudi zelena mrena. Sivo mreno lahko očesni kirurgi učinkovito odpravijo z operativnim posegom. Podrobneje o operaciji pa z očesno kirurginjo dr. Mojco Globočnik Petrovič z Očesne klinike v Ljubljani. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: TesaPhotography/ Pixabay
Dr. Zala Lužnik je mlada zdravnica in raziskovalka, ki želi postati vrhunska očesna kirurginja. Oko je zapleten organ, ki nam omogoča, da vidimo. Vsako oko ima na mrežnici več kot 100 milijonov celic, ki se odzovejo na svetlobo. V središču zanimanja sogovornice tokratnega Ultrazvoka, pa ni mrežnica ampak roženica. Že večkrat je bila del ekipe, ki je s presaditvijo roženice bolniku povrnila jasen vid. Neopaženo pa ni ostalo niti njeno raziskovalno delo. Več pa v Ultrazvoku. Dr. Zalo Lužnik je pred radijski mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: Free-Photos/ Pixabay
Dr. Zala Lužnik je mlada zdravnica in raziskovalka, ki želi postati vrhunska očesna kirurginja. Oko je zapleten organ, ki nam omogoča, da vidimo. Vsako oko ima na mrežnici več kot 100 milijonov celic, ki se odzovejo na svetlobo. V središču zanimanja sogovornice tokratnega Ultrazvoka, pa ni mrežnica ampak roženica. Že večkrat je bila del ekipe, ki je s presaditvijo roženice bolniku povrnila jasen vid. Neopaženo pa ni ostalo niti njeno raziskovalno delo. Več pa v Ultrazvoku. Dr. Zalo Lužnik je pred radijski mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: Free-Photos/ Pixabay
Vitamin D je izjemno pomemben vitamin, opozarjajo slovenski raziskovalci, saj igra eno ključnih vlog pri optimalnem delovanju človeškega telesa. V organizmu je namreč vpleten v številne procese. Zato je strokovnjake zanimalo, kakšna je preskrbljenost odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D. Po besedah vodje projekta prof. dr. Igorja Pravsta je obsežna raziskava razkrila, da nam v zimskih mesecih vitamina D primanjkuje. Podrobneje pa v Ultrazvoku. Sodelujeta prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko in dr. Urška Blaznik z NIJZ. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok Konc. Foto: 12019/ Pixabay
Pričakuje se, da so decembrski dnevi polni veselja in topline; zato tudi rečemo veseli december, praznični december. Vendar pa psihologinja in psihoterapevtka dr. Tjaša M. Kos opozarja, da je zadnji mesec v letu za marsikoga lahko tudi stresen, osamljen, žalosten, otožen. Kaj naj storimo, da se bodo pričakovanja uresničila in naše želje izpolnile? Da bodo problemi postali izzivi. Da bo december lep mesec, ki nas bo napolnil s toplino in bližino. O tem v oddaji Ultrazvok dr. Tjaša M. Kos in Iztok Konc. Foto: JillWellington/ Pixabay
Porodničar prof. dr. Miha Lučôvnik v ljubljanski Porodnišnici vodi intenzivni oddelek, na katerega sprejmejo najbolj ogrožene nosečnice. Pred sezono prehladnih obolenj in gripe opozarja, da se lahko pri nekaterih nosečnicah nevarno zaplete prav gripa. Zato pozdravlja odločitev, da je zanje zdaj cepljenje proti gripi brezplačno. Pediater Denis Baš iz Klinike Juventina pa želi, da otroci proti gripi ne bi bili zaščiteni le pred rojstvom in takoj po njem, temveč tudi kasneje. Svari, da se gripa pogosto nadaljuje s pljučnico, ki resno ogrozi otrokovo zdravje in življenje. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: BoBo
Gripa je zelo nalezljiva okužba, ki se širi s kapljicami. Sogovornica in sogovornik tokratnega Ultrazvoka je prav gotovo ne podcenjujeta. Infektologinja dr. Daša Stupica je vsako leto priča, kako Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani poka po šivih, ko je obolevnost za gripo na višku. Raziskovalec in profesor dr. Urban Bren s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru pa s skupino, ki jo vodi, razvija novo zdravilo proti gripi. Poskusi so pokazali, da so na pravi poti. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: CDC/ Dr. F. A. Murphy/ Open Domain
Mateja Saje živi s Crohnovo boleznijo že več kot tri desetletja. Za njo so že štiri operacije in petintrideset kolonoskopij. Kljub bolezni živi aktivno in ostaja optimistična, saj so v zadnjih letih k izboljšanju njenega zdravstvenega stanja in kakovosti življenja zelo prispevala sodobna biološka zdravila. Pri Crohnovi bolezni imunski sistem napade celice prebavil. Najbolj pogosto sta prizadeta tanko in debelo črevo. Crohnova bolezen je kronična; obdobjem izboljšanja lahko sledijo poslabšanja z zapleti. Podrobneje v oddaji Ultrazvok z Matejo Saje, predsednico Društva za kronično vnetno črevesno bolezen, in z dr. Davidom Drobnetom iz Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Elionas2/ Pixabay
Na to, da smo se zastrupili s hrano, nas opozorijo krči v trebuhu, driska, mrzlica, povišana telesna temperatura in bruhanje. Strokovnjaki poznajo že več kot 250 različnih bolezni, ki se prenašajo s hrano; med njimi so najpogostejše okužbe. Te povzročajo paraziti, virusi ali bakterije. V tokratnem Ultrazvoku podrobneje o okužbi s salmonelo in listerijo. Okužbe z obema bakterijama v Sloveniji skrbno spremlja specialistka javnega zdravja mag. Eva Grilc iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Za oddajo Ultrazvok se je z njo pogovarjal Iztok Konc. Foto: WikiImages/ Pixabay
Podatki o demenci in Alzheimerjevi bolezni, ki je najpogostejši vzrok demence, so zaskrbljujoči. V Sloveniji živi že več kot 30.000 ljudi z demenco, njihovo število pa se povečuje. Bolezen pa ne poseže le v življenje obolelega, ampak prizadene in bremeni tudi njegove bližnje. Izgorelost, depresija, žalovanje – študije kažejo, da je veliko svojcev oseb z Alzheimerjevo boleznijo soočenih prav s tem. Ti morajo ob skrbi za svojca pogosto sprejemati tudi težke odločitve. Ocene kažejo, da za osebe z demenco in Alzheimerjevo boleznijo pri nas skrbi že več kot 100.000 svojcev, zdravstvenih delavcev, psihologov, socialnih delavcev in strokovnjakov drugih strok. O izzivih, s katerimi se soočajo, v oddaji Ultrazvok psihiatrinja dr. Lea Žmuc Veranič in Iztok Konc. Foto: Tumisu/ Pixabay
Depresija ne izbira; prizadene lahko vsakogar izmed nas. Strokovnjaki ocenjujejo, da za njo vsaj enkrat v življenju zboli kar vsak šesti človek. Blage depresije lahko izzvenijo same, pri hujših oblikah pa je treba poiskati ustrezno pomoč. Zdravnik bo predpisal ustrezna zdravila – antidepresive. Prav odkritje slovenskih raziskovalcev na široko odpira pot novim antidepresivom, ki delujejo veliko hitreje od teh, ki jih zdravniki predpisujejo zdaj. Olajšanje nekaterih simptomov se namreč pokaže že vsega dve uri po zaužitju. Podrobneje v oddaji Ultrazvok akad. prof. dr. Robert Zorec iz Medicinske fakultete v Ljubljani, psihiatrinja dr. Lea Žmuc Veranič iz Psihiatrične bolnišnice Begunje in Iztok Konc. Foto: MMC RTV SLO
Neveljaven email naslov