Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na poti že tretji otrok s spremenjenim genskim zapisom. Kako bo metoda CRISPR spremenila ljudi in njihova življenja?
Kitajske oblasti so potrdile, da je po dveh deklicah, ki sta se rodili lanskega novembra, zdaj na poti še tretji gensko spremenjeni otrok. Raziskovalec He Džjankuj je vsem trem že pred rojstvom spremenil genski zapis, da bi jih obvaroval pred okužbo z virusom HIV. Uporabil je revolucionarne, vendar hkrati tudi kontroverzne in etično sporne genske škarje – metodo CRISPR. Čeprav ta nova tehnologija obeta preboj na številnih področjih, pa ugledni slovenski znanstvenik prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani opozarja, da je kitajski raziskovalec s svojim eksperimentom prestopil mejo. Kaj zdaj? Ali smo na pragu rojevanja gensko spremenjenih otrok?
Dr. Roman Jerala pojasnjuje, da lahko spreminjanje genov pred rojstvom škodi tako otroku, ki se rodi s spremenjenim genskim zapisom, kot tudi prihodnjim generacijam, saj se popravki prenašajo iz roda v rod. Številne države so že sprejele deklaracijo, s katero so se poenotile v stališču, da so takšne spremembe nedopustne.
Metoda CRISPR – tako so tehnologijo, s katero lahko s kirurško natančnostjo spremenimo genski zapis, poimenovali znanstveniki, pa kljub neznankam in pomislekom prinaša upanje za preboj na številnih področjih. Kitajski preiskovalci so razkrili, da je – zdaj že nekdanji profesor Univerze za znanost in tehnologijo v Šendženu – ponaredil dokumente o etičnem nadzoru, sredstva za sporni eksperiment pa je zbral sam. Agencije poročajo, da so ga odpustili zaradi “resnih kršitev akademske etike”. Oblasti pa so proti njemu uvedle tudi policijsko preiskavo.
Ali smo na pragu rojevanja gensko spremenjenih otrok? Kako bo revolucionarna, a hkrati kontroverzna metoda CRISPR spremenila ljudi in njihova življenja? Ali bo CRISPR priložnost za razvoj novih metod zdravljenja ali etično sporna tehnologija, ki bo ljudi razdvojila? Kje so meje dopustnega?
Temo bomo poglobili in raziskali v oddaji Intelekta – prihodnji torek, 29. 1., po 10. uri na Prvem.
914 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Na poti že tretji otrok s spremenjenim genskim zapisom. Kako bo metoda CRISPR spremenila ljudi in njihova življenja?
Kitajske oblasti so potrdile, da je po dveh deklicah, ki sta se rodili lanskega novembra, zdaj na poti še tretji gensko spremenjeni otrok. Raziskovalec He Džjankuj je vsem trem že pred rojstvom spremenil genski zapis, da bi jih obvaroval pred okužbo z virusom HIV. Uporabil je revolucionarne, vendar hkrati tudi kontroverzne in etično sporne genske škarje – metodo CRISPR. Čeprav ta nova tehnologija obeta preboj na številnih področjih, pa ugledni slovenski znanstvenik prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani opozarja, da je kitajski raziskovalec s svojim eksperimentom prestopil mejo. Kaj zdaj? Ali smo na pragu rojevanja gensko spremenjenih otrok?
Dr. Roman Jerala pojasnjuje, da lahko spreminjanje genov pred rojstvom škodi tako otroku, ki se rodi s spremenjenim genskim zapisom, kot tudi prihodnjim generacijam, saj se popravki prenašajo iz roda v rod. Številne države so že sprejele deklaracijo, s katero so se poenotile v stališču, da so takšne spremembe nedopustne.
Metoda CRISPR – tako so tehnologijo, s katero lahko s kirurško natančnostjo spremenimo genski zapis, poimenovali znanstveniki, pa kljub neznankam in pomislekom prinaša upanje za preboj na številnih področjih. Kitajski preiskovalci so razkrili, da je – zdaj že nekdanji profesor Univerze za znanost in tehnologijo v Šendženu – ponaredil dokumente o etičnem nadzoru, sredstva za sporni eksperiment pa je zbral sam. Agencije poročajo, da so ga odpustili zaradi “resnih kršitev akademske etike”. Oblasti pa so proti njemu uvedle tudi policijsko preiskavo.
Ali smo na pragu rojevanja gensko spremenjenih otrok? Kako bo revolucionarna, a hkrati kontroverzna metoda CRISPR spremenila ljudi in njihova življenja? Ali bo CRISPR priložnost za razvoj novih metod zdravljenja ali etično sporna tehnologija, ki bo ljudi razdvojila? Kje so meje dopustnega?
Temo bomo poglobili in raziskali v oddaji Intelekta – prihodnji torek, 29. 1., po 10. uri na Prvem.
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Neveljaven email naslov