Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tihi in počasni ubijalec sodobnega človeka – Homo sedensa
Metabolni oziroma presnovni sindrom ali sindrom X ali sindrom inzulinske rezistence – štiri poimenovanja, isti sovražnik. Na zatožno klop smo postavili diagnozo metabolni sindrom, ki nevarno ogroža človekovo zdravje in celo življenje. Kadar zdravniki govorijo o metabolnem sindromu, se ne morejo izogniti debelosti in visokemu krvnemu tlaku, vedno opozarjajo na previsoke maščobe in sladkor v krvi ter svarijo pred pastmi sedečega življenjskega sloga.
Metabolni ali presnovni sindrom je diagnoza, ki jo slišimo vse pogosteje. Sicer gre za skupek različnih zdravstvenih problemov, v ospredju pa je čezmerna telesna teža. Leta 2016 je bilo v Sloveniji po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje čezmerno hranjenih 39 odstotkov odraslih, debelih pa 17 odstotkov odraslih, starih med 25 in 64 let. Vidne razlike so se pokazale v spolu, starosti in izobrazbi. Več čezmerno hranjenih in debelih je bilo med moškimi, med starejšimi in med manj izobraženimi. Delež debelih je bil največji v zasavski in spodnjeposavski statistični regiji.
Specialistka internistka dr. Simona Ferjan s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni ljubljanskega kliničnega centra opozarja, da metabolni sindrom povzroča zaplete srca in ožilja ter sladkorno bolezen tipa dve. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da so leta 2016 o zvišanem krvnem tlaku največ poročali iz Posavja in jugovzhodne Slovenije. Tudi o zvišanem holesterolu je največ poročil iz posavske regije, sledi pa ji Koroška. Možgansko kap je leta 2016 prebolelo največ prebivalk in prebivalcev zasavske regije, ki ji spet sledi Posavje.
Posameznica ali posameznik, ki ima metabolni sindrom, ima po navadi naslednje parametre:
– obseg pasu: nad 80 cm ženske in 94 cm moški. Gre za trebušno oziroma centralno debelost,
– trigliceridov nad 1,7 mmol/l; dobrega HDL holesterola v krvi pod 1,03 mmol/l,
– krvni tlak več kot 130/85,
– koncentracija glukoze v plazmi nad 5,6 mmol/l oziroma nad 6,1.
Bolezni srca in ožilja ostajajo najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji; v letu 2017 so predstavljale 39 odstotkov vseh smrti – pri ženskah 45, pri moških 33. Najpogostejši vzroki hospitalizacije zaradi bolezni srca in ožilja so ishemične bolezni srca, motnje srčnega ritma, srčna odpoved, možgansko-žilne bolezni in ateroskleroza.
914 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Tihi in počasni ubijalec sodobnega človeka – Homo sedensa
Metabolni oziroma presnovni sindrom ali sindrom X ali sindrom inzulinske rezistence – štiri poimenovanja, isti sovražnik. Na zatožno klop smo postavili diagnozo metabolni sindrom, ki nevarno ogroža človekovo zdravje in celo življenje. Kadar zdravniki govorijo o metabolnem sindromu, se ne morejo izogniti debelosti in visokemu krvnemu tlaku, vedno opozarjajo na previsoke maščobe in sladkor v krvi ter svarijo pred pastmi sedečega življenjskega sloga.
Metabolni ali presnovni sindrom je diagnoza, ki jo slišimo vse pogosteje. Sicer gre za skupek različnih zdravstvenih problemov, v ospredju pa je čezmerna telesna teža. Leta 2016 je bilo v Sloveniji po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje čezmerno hranjenih 39 odstotkov odraslih, debelih pa 17 odstotkov odraslih, starih med 25 in 64 let. Vidne razlike so se pokazale v spolu, starosti in izobrazbi. Več čezmerno hranjenih in debelih je bilo med moškimi, med starejšimi in med manj izobraženimi. Delež debelih je bil največji v zasavski in spodnjeposavski statistični regiji.
Specialistka internistka dr. Simona Ferjan s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni ljubljanskega kliničnega centra opozarja, da metabolni sindrom povzroča zaplete srca in ožilja ter sladkorno bolezen tipa dve. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da so leta 2016 o zvišanem krvnem tlaku največ poročali iz Posavja in jugovzhodne Slovenije. Tudi o zvišanem holesterolu je največ poročil iz posavske regije, sledi pa ji Koroška. Možgansko kap je leta 2016 prebolelo največ prebivalk in prebivalcev zasavske regije, ki ji spet sledi Posavje.
Posameznica ali posameznik, ki ima metabolni sindrom, ima po navadi naslednje parametre:
– obseg pasu: nad 80 cm ženske in 94 cm moški. Gre za trebušno oziroma centralno debelost,
– trigliceridov nad 1,7 mmol/l; dobrega HDL holesterola v krvi pod 1,03 mmol/l,
– krvni tlak več kot 130/85,
– koncentracija glukoze v plazmi nad 5,6 mmol/l oziroma nad 6,1.
Bolezni srca in ožilja ostajajo najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji; v letu 2017 so predstavljale 39 odstotkov vseh smrti – pri ženskah 45, pri moških 33. Najpogostejši vzroki hospitalizacije zaradi bolezni srca in ožilja so ishemične bolezni srca, motnje srčnega ritma, srčna odpoved, možgansko-žilne bolezni in ateroskleroza.
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Neveljaven email naslov