Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Antibiotiki – le še danes in nikoli več?!

14.03.2019


Odpornost bakterij na antibiotike vliva strah v kosti. Superbakterije zahtevajo samo v Evropi več kot 30.000 življenj na leto

Povzročiteljice pljučnic in bolnišničnih okužb, pa bakterije, ki povzročajo vnetje mehurja, okužbe ran, gonorejo – vse več bakterij je odpornih na antibiotike. Kaj smo storili narobe? Zakaj se vse večkrat zgodi, da antibiotiki ne učinkujejo več? Kakšne bodo posledice in kako lahko ukrepamo? Trd oreh, ki ga bodo v oddaji Ultrazvok skušali streti strokovnjaki iz Slovenije in tujine.

Dr. Stanislav Gobec, profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, opozarja, da je naraščajoča odpornost bakterij na antibiotike problem, ki ogroža vse več ljudi. Po ocenah strokovnjakov zaradi super odpornih bakterij v Evropski uniji vsako leto umre več kot 30.000 prebivalk in prebivalcev. Kje tiči vzrok? Strokovnjaki najpogosteje izpostavljajo prepogosto predpisovanje antibiotikov, vzrok iščejo tudi v neustreznem ravnanju z odpadki in odpadnimi vodami iz bolnišnic ter v nekritični rabi v kmetijstvu, živinoreji, prehrambni industriji, veterini.

»Nastanek odpornosti na protimikrobna zdravila je naraven proces – ko se bakterija razvija, se pojavi tudi njena odpornost proti antibiotikom. Borimo se torej proti nikoli končani evoluciji; vsaka nova generacija bakterij je sposobna razviti neko obliko protimikrobne rezistence. Bitko torej nadaljujemo in iščemo nove poti, s katerimi bi lahko ukanili ta naraven proces razvoja odpornosti na protimikrobna zdravila.« Inženir kemije dr. Rex Clements iz farmacevtskega velikana Sandoz pravi, da v boju proti naraščajoči odpornosti bakterij ne smemo računati le na nove antibiotike in na metode zdravljenja, ki so šele v razvoju. »Zavedam se, da številne družbe veliko vlagajo v raziskave in si prizadevajo, da bi tržišču ponudile nove učinkovine. Med njimi je sicer nekaj zelo obetavnih, vendar bodo bakterije sčasoma tudi proti njim razvile odpornost. Zato se moramo posvetiti že obstoječim antibiotikom in njihovi čim učinkovitejši rabi. Nikakor nas ne smejo zanimati le novi antibiotiki, ampak moramo v kar največji meri izkoristiti te, ki so na voljo.«

Ko se bakterije ujamejo v past

Dr. Rex Clements je o protimikrobnem zdravljenju in odpornosti proti antibiotikom pred časom na sedežu družbe Lek, ki je članica skupine Sandoz, predaval najbolj perspektivnim študentkam in študentom v regiji. Srečanja se je udeležil tudi prof. dr. Hans Uwe Simon z Univerze v Bernu. Opozoril je, da se naš imunski sistem ves čas bori proti nevarnim bakterijam, saj okolje, v katerem živimo, še zdaleč ni sterilno.

Prof. Simon preučuje vlogo belih krvničk – natančneje nevtrofilcev – pri obrambi telesa pred nevarnimi bakterijami. »Nevtrofilci imajo zelo pomembno vlogo pri obrambi proti bakterijam. Brez njih bi ljudje zaradi infekcij kar umrli. Torej morajo za boj proti bakterijskim okužbam pravilno delovati. Dolgo smo bili prepričani, da nevtrofilci »požrejo« bakterije in jih uničijo. Zdaj pa smo odkrili, da jih lahko ubijejo tudi zunaj celice. V ta namen morajo nevtrofilci zgraditi posebne strukture, v katere se bakterije ujamejo. Te tako imenovane zunajcelične pasti sestavljajo beljakovine in mitohondrijska DNK. Nevtrofilce uvrščamo med granulocite, saj vsebujejo granule oziroma zrnca, v katerih so strupeni proteini, ki lahko ubijejo bakterije.«

Brez antibiotikov bi bilo zelo omejeno izvajanje operacij in zdravljenje v bolnišnicah; onemogočeno bi bilo tudi presajanje organov in zdravljenje rakavih obolenj s kemoterapijo.


Ultrazvok

894 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Antibiotiki – le še danes in nikoli več?!

14.03.2019


Odpornost bakterij na antibiotike vliva strah v kosti. Superbakterije zahtevajo samo v Evropi več kot 30.000 življenj na leto

Povzročiteljice pljučnic in bolnišničnih okužb, pa bakterije, ki povzročajo vnetje mehurja, okužbe ran, gonorejo – vse več bakterij je odpornih na antibiotike. Kaj smo storili narobe? Zakaj se vse večkrat zgodi, da antibiotiki ne učinkujejo več? Kakšne bodo posledice in kako lahko ukrepamo? Trd oreh, ki ga bodo v oddaji Ultrazvok skušali streti strokovnjaki iz Slovenije in tujine.

Dr. Stanislav Gobec, profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, opozarja, da je naraščajoča odpornost bakterij na antibiotike problem, ki ogroža vse več ljudi. Po ocenah strokovnjakov zaradi super odpornih bakterij v Evropski uniji vsako leto umre več kot 30.000 prebivalk in prebivalcev. Kje tiči vzrok? Strokovnjaki najpogosteje izpostavljajo prepogosto predpisovanje antibiotikov, vzrok iščejo tudi v neustreznem ravnanju z odpadki in odpadnimi vodami iz bolnišnic ter v nekritični rabi v kmetijstvu, živinoreji, prehrambni industriji, veterini.

»Nastanek odpornosti na protimikrobna zdravila je naraven proces – ko se bakterija razvija, se pojavi tudi njena odpornost proti antibiotikom. Borimo se torej proti nikoli končani evoluciji; vsaka nova generacija bakterij je sposobna razviti neko obliko protimikrobne rezistence. Bitko torej nadaljujemo in iščemo nove poti, s katerimi bi lahko ukanili ta naraven proces razvoja odpornosti na protimikrobna zdravila.« Inženir kemije dr. Rex Clements iz farmacevtskega velikana Sandoz pravi, da v boju proti naraščajoči odpornosti bakterij ne smemo računati le na nove antibiotike in na metode zdravljenja, ki so šele v razvoju. »Zavedam se, da številne družbe veliko vlagajo v raziskave in si prizadevajo, da bi tržišču ponudile nove učinkovine. Med njimi je sicer nekaj zelo obetavnih, vendar bodo bakterije sčasoma tudi proti njim razvile odpornost. Zato se moramo posvetiti že obstoječim antibiotikom in njihovi čim učinkovitejši rabi. Nikakor nas ne smejo zanimati le novi antibiotiki, ampak moramo v kar največji meri izkoristiti te, ki so na voljo.«

Ko se bakterije ujamejo v past

Dr. Rex Clements je o protimikrobnem zdravljenju in odpornosti proti antibiotikom pred časom na sedežu družbe Lek, ki je članica skupine Sandoz, predaval najbolj perspektivnim študentkam in študentom v regiji. Srečanja se je udeležil tudi prof. dr. Hans Uwe Simon z Univerze v Bernu. Opozoril je, da se naš imunski sistem ves čas bori proti nevarnim bakterijam, saj okolje, v katerem živimo, še zdaleč ni sterilno.

Prof. Simon preučuje vlogo belih krvničk – natančneje nevtrofilcev – pri obrambi telesa pred nevarnimi bakterijami. »Nevtrofilci imajo zelo pomembno vlogo pri obrambi proti bakterijam. Brez njih bi ljudje zaradi infekcij kar umrli. Torej morajo za boj proti bakterijskim okužbam pravilno delovati. Dolgo smo bili prepričani, da nevtrofilci »požrejo« bakterije in jih uničijo. Zdaj pa smo odkrili, da jih lahko ubijejo tudi zunaj celice. V ta namen morajo nevtrofilci zgraditi posebne strukture, v katere se bakterije ujamejo. Te tako imenovane zunajcelične pasti sestavljajo beljakovine in mitohondrijska DNK. Nevtrofilce uvrščamo med granulocite, saj vsebujejo granule oziroma zrnca, v katerih so strupeni proteini, ki lahko ubijejo bakterije.«

Brez antibiotikov bi bilo zelo omejeno izvajanje operacij in zdravljenje v bolnišnicah; onemogočeno bi bilo tudi presajanje organov in zdravljenje rakavih obolenj s kemoterapijo.


13.12.2023

Vedno več mladih odraslih ima degenerativne deformacije hrbtenice

Strokovnjaki ocenjujejo, da le okoli pet odstotkov našega budnega časa namenimo zmerni do intenzivni telesni aktivnosti


06.12.2023

Slaba drža povezana tudi s težkim čustvovanjem in anksioznostjo

Kakšna naj bo higiena pokončne drže?


29.11.2023

Do dolgoživosti s presaditvijo matičnih celic

Ko govorimo o tem, da bi radi podaljšali mladost in živeli dlje, imamo v mislih starost brez bolezni in zdravstvenih težav. »Moja raziskovalna skupina že dalj časa preučuje, kako bi zdravo obdobje starosti podaljšali s presaditvijo mladih krvotvornih matičnih celic,« pravi prof. dr. Primož Rožman z Zavoda za transfuzijsko medicino. V Ultrazvoku bo pojasnil, kako bi s pomočjo imunskega sistema, ki vznikne prav iz krvotvornih celic, zaustavili čas in pridobili nekaj zdravih let življenja. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: NationalCancerInstitute


22.11.2023

Osebna izkušnja: Osteoporoza

Med stotimi Slovenkami in Slovenci jih ima najmanj pet osteoporozo. Med njimi je tudi gospa Slavka Sajko iz Velenja, s katero smo se pogovarjali za tokratni Ultrazvok. Gospa Sajko svojo bolezen že ves čas aktivno spremlja in se ji tudi ne pusti. Zakaj je treba o osteoporozi toliko govoriti? Enostaven odgovor: kosti postanejo zaradi nje krhke in lomljive; izgubimo lahko celo do 3 odstotke kostne mase na leto. In kakšne so posledice? Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Sloveniji zaradi osteoporoze vsako leto zgodi kar 16.000 zlomov! Več o odkrivanju in zdravljenju osteoporoze v Ultrazvoku. Gospo Slavko Sajko je v Velenje poklical Iztok Konc.


03.11.2023

Astma, KOPB, panični napad (repriza)

Za katero bolezen je značilno piskanje v pljučih in težko dihanje? Katere bolnike muči kratka sapa? Kdaj pa je dihanje hitro in plitvo?


03.11.2023

Dr. Fležar: Pljuča se razvijajo do tridesetega leta starosti (repriza)

Človeška pljuča se razvijajo kar do tridesetega leta starosti. Dihanje mora biti avtomatično in nezavedno, nam je že letošnjega avgusta razložil prof. dr. Matjaž Fležar s Klinike Golnik. Dodal je, da običajno vdihnemo polovico litra zraka; to je naš dihalni volumen. Kakšna pa je največja kapaciteta človeških pljuč? Kaj se zgodi, kadar dihamo preplitvo? Komu pa priznani pulmolog priporoča dihalne vaje? Odgovori v Ultrazvoku. Z dr. Matjažem Fležarjem se je na Golniku srečal Iztok Konc.


30.10.2023

Gastroskopist Kristanc: Opažam, da ima vedno več ljudi težave z želodcem

Doktor Marjan Kristanc s Klinike Golnik je izkušen internist, ki že več kot dvajset let izvaja gastroskopije. To je preiskava, med katero zdravnik z gastroskopom, ki ga sestavlja cevka z lučko in kamero, pregleda požiralnik, želodec in dvanajstnik. Kako se med gastroskopijo vidi rana, čir, razjeda oziroma ulkus na želodcu? Kakšno škodo povzroči refluks? Ali je za gastroskopijo treba biti tešč? Odgovori v Ultrazvoku. Z doktorjem Kristancem se je na Golniku srečal Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons, cc: Gastroskopski posnetek zdrave želodčne sluznice 65 let stare pacientke.


25.10.2023

Za bolečinami v trebuhu se lahko skriva sindrom razdražljivega črevesja

Če diagnozo »sindrom razdražljivega črevesja« lahko postavimo relativno hitro, pa je zdravljenje veliko večji problem, v tokratnem Ultrazvoku opozarja gastreoenterolog prof. dr. Rok Orel s Pediatrične klinike v Ljubljani. Čeprav sam sindrom ne ogroža življenja bolnice ali bolnika, pa ga lahko zelo zagreni. Kaj sproži sindrom razdražljivega črevesja? Kakšne težave imajo bolnice in bolniki? In kako lahko pomagajo zdravniki? Odgovori v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc.


18.10.2023

Dr. Beović: Postcovidni sindrom prizadene najbolj aktivne ljudi

Dolgi covid ni prijeten; zaznamujejo ga težave z dihanjem, bolečine v mišicah in sklepih ter motnje spomina in koncentracije


10.10.2023

Osebna izkušnja: Kolonoskopija

Z Gorenjko Matejo Saje, za katero je že več kot trideset kolonoskopij, razbijamo mite in predsodke o tem pregledu


03.10.2023

Virus SARS-CoV2 celico ubije, mRNK cepivo pa ne

Odgovor na vprašanje »Ali so mRNK cepiva učinkovita in varna?« nam razkrije tudi pogled skozi elektronski mikroskop


27.09.2023

Veterinar, ki s škarjami reže gene in išče zdravilo za raka

Gost medicinske oddaje Ultrazvok je dr. Duško Lainšček


20.09.2023

Najdlje traja analiza krvi na folno kislino in vitamin B12

Ali naj bom pred preiskavo krvi tešč ali ne? Kaj je hemogram? Zakaj mora vsak vzorec krvi pred analizo v centrifugo? Kaj lahko pokaže pregled urina in blata? To so vprašanja, ki smo jih za tedensko medicinsko oddajo Ultrazvok na Prvem zastavili inženirki laboratorijske biokemije Meliti Malus Patačić, ki vodi laboratorij v Zdravstvenem domu v Radečah. V svetlih novih prostorih, kjer ni mogoče, da bi bilo kogarkoli strah odvzema krvi, se je z Melito Malus Patačić pogovarjal Iztok Konc. Foto: Prvi


13.09.2023

Nobelovec: Uspeh cepiv proti covidu velik obet tudi za zdravljenje raka

Britanski genetik in celični biolog prof. dr. Paul Nurse je leta 1976 odkril gen, ki uravnava rast in razmnoževanje prav vsake žive celice – tudi človeške – za kar so mu leta 2001 podelili Nobelovo nagrado za medicino


06.09.2023

Osebna izkušnja: Lumbalna punkcija

Pregled tekočine, ki obliva možgane in hrbtenjačo – na kratko ji rečemo kar likvor, nam lahko razkrije marsikatero bolezen. Znanki iz družbenih omrežij so tako nedavno s pregledom likvorja diagnosticirali vnetje hrbtenjače. Gospodu Pavlu Kranjcu, gostu oddaje Ultrazvok, pa so pred dobrimi štiridesetimi leti odkrili multiplo sklerozo. Medicinska preiskava, pri kateri zdravnik z iglo odvzame vzorec likvorja, se imenuje lumbalna punkcija. Postopek ne boli, včasih pa je lahko neprijeten. Več pa v pogovoru z gospodom Kranjcem. Z njim se je v prostorih Združenja multiple skleroze Slovenije v Ljubljani srečal Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons, cc, https://apuntes-de-medicina.blogspot.com/


30.08.2023

V Sloveniji kanabinoidi zdaj na zdravniški recept

Anesteziologinja asist. dr. Branka Stražišar ima dobre izkušnje z zdravljenjem z medicinsko konopljo. Pravi, da na Onkološkem inštitutu v Ljubljani kanabinoida THC in CBD največkrat predpišejo za zdravljenje bolečine in lajšanje nekaterih pogostih rakavih simptomov. »Pri večini bolnikov se bolečina zmanjša.« V Sloveniji zdravljenje z magistralnimi kapljicami kanabinoidov THC in CBD od letošnjega leta krije zdravstveno zavarovanje. Pri nas pa, za razliko od nekaterih drugih evropskih držav, še ni registriran učinkovit naravni preparat Sativex. Mogoč pa je interventen uvoz za posameznega bolnika. Več v Ultrazvoku. Z dr. Branko Stražišar je govoril Iztok Konc.


23.08.2023

Sanacija po poplavah: tudi manjše rane nevarne za okužbo s tetanusom

Pogovor z zdravnikom Sašem Reboljem iz Zdravstvenega doma v Kamniku


28.07.2023

Najpogostejše bolezenske težave z dihanjem

Pogovor s pulmologom dr. Matjažem Fležarjem s Klinike Golnik


28.07.2023

Dr. Fležar: Dihanje mora biti nezavedno

Pulmolog o dihanju in spirometriji


28.07.2023

Strokovnjaki za žile in srce priporočajo sredozemski tip prehrane

O aterosklerozi in škodljivem LDL holesterolu


Stran 2 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov