Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odpornost bakterij na antibiotike vliva strah v kosti. Superbakterije zahtevajo samo v Evropi več kot 30.000 življenj na leto
Povzročiteljice pljučnic in bolnišničnih okužb, pa bakterije, ki povzročajo vnetje mehurja, okužbe ran, gonorejo – vse več bakterij je odpornih na antibiotike. Kaj smo storili narobe? Zakaj se vse večkrat zgodi, da antibiotiki ne učinkujejo več? Kakšne bodo posledice in kako lahko ukrepamo? Trd oreh, ki ga bodo v oddaji Ultrazvok skušali streti strokovnjaki iz Slovenije in tujine.
Dr. Stanislav Gobec, profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, opozarja, da je naraščajoča odpornost bakterij na antibiotike problem, ki ogroža vse več ljudi. Po ocenah strokovnjakov zaradi super odpornih bakterij v Evropski uniji vsako leto umre več kot 30.000 prebivalk in prebivalcev. Kje tiči vzrok? Strokovnjaki najpogosteje izpostavljajo prepogosto predpisovanje antibiotikov, vzrok iščejo tudi v neustreznem ravnanju z odpadki in odpadnimi vodami iz bolnišnic ter v nekritični rabi v kmetijstvu, živinoreji, prehrambni industriji, veterini.
»Nastanek odpornosti na protimikrobna zdravila je naraven proces – ko se bakterija razvija, se pojavi tudi njena odpornost proti antibiotikom. Borimo se torej proti nikoli končani evoluciji; vsaka nova generacija bakterij je sposobna razviti neko obliko protimikrobne rezistence. Bitko torej nadaljujemo in iščemo nove poti, s katerimi bi lahko ukanili ta naraven proces razvoja odpornosti na protimikrobna zdravila.« Inženir kemije dr. Rex Clements iz farmacevtskega velikana Sandoz pravi, da v boju proti naraščajoči odpornosti bakterij ne smemo računati le na nove antibiotike in na metode zdravljenja, ki so šele v razvoju. »Zavedam se, da številne družbe veliko vlagajo v raziskave in si prizadevajo, da bi tržišču ponudile nove učinkovine. Med njimi je sicer nekaj zelo obetavnih, vendar bodo bakterije sčasoma tudi proti njim razvile odpornost. Zato se moramo posvetiti že obstoječim antibiotikom in njihovi čim učinkovitejši rabi. Nikakor nas ne smejo zanimati le novi antibiotiki, ampak moramo v kar največji meri izkoristiti te, ki so na voljo.«
Dr. Rex Clements je o protimikrobnem zdravljenju in odpornosti proti antibiotikom pred časom na sedežu družbe Lek, ki je članica skupine Sandoz, predaval najbolj perspektivnim študentkam in študentom v regiji. Srečanja se je udeležil tudi prof. dr. Hans Uwe Simon z Univerze v Bernu. Opozoril je, da se naš imunski sistem ves čas bori proti nevarnim bakterijam, saj okolje, v katerem živimo, še zdaleč ni sterilno.
Prof. Simon preučuje vlogo belih krvničk – natančneje nevtrofilcev – pri obrambi telesa pred nevarnimi bakterijami. »Nevtrofilci imajo zelo pomembno vlogo pri obrambi proti bakterijam. Brez njih bi ljudje zaradi infekcij kar umrli. Torej morajo za boj proti bakterijskim okužbam pravilno delovati. Dolgo smo bili prepričani, da nevtrofilci »požrejo« bakterije in jih uničijo. Zdaj pa smo odkrili, da jih lahko ubijejo tudi zunaj celice. V ta namen morajo nevtrofilci zgraditi posebne strukture, v katere se bakterije ujamejo. Te tako imenovane zunajcelične pasti sestavljajo beljakovine in mitohondrijska DNK. Nevtrofilce uvrščamo med granulocite, saj vsebujejo granule oziroma zrnca, v katerih so strupeni proteini, ki lahko ubijejo bakterije.«
Brez antibiotikov bi bilo zelo omejeno izvajanje operacij in zdravljenje v bolnišnicah; onemogočeno bi bilo tudi presajanje organov in zdravljenje rakavih obolenj s kemoterapijo.
894 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Odpornost bakterij na antibiotike vliva strah v kosti. Superbakterije zahtevajo samo v Evropi več kot 30.000 življenj na leto
Povzročiteljice pljučnic in bolnišničnih okužb, pa bakterije, ki povzročajo vnetje mehurja, okužbe ran, gonorejo – vse več bakterij je odpornih na antibiotike. Kaj smo storili narobe? Zakaj se vse večkrat zgodi, da antibiotiki ne učinkujejo več? Kakšne bodo posledice in kako lahko ukrepamo? Trd oreh, ki ga bodo v oddaji Ultrazvok skušali streti strokovnjaki iz Slovenije in tujine.
Dr. Stanislav Gobec, profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, opozarja, da je naraščajoča odpornost bakterij na antibiotike problem, ki ogroža vse več ljudi. Po ocenah strokovnjakov zaradi super odpornih bakterij v Evropski uniji vsako leto umre več kot 30.000 prebivalk in prebivalcev. Kje tiči vzrok? Strokovnjaki najpogosteje izpostavljajo prepogosto predpisovanje antibiotikov, vzrok iščejo tudi v neustreznem ravnanju z odpadki in odpadnimi vodami iz bolnišnic ter v nekritični rabi v kmetijstvu, živinoreji, prehrambni industriji, veterini.
»Nastanek odpornosti na protimikrobna zdravila je naraven proces – ko se bakterija razvija, se pojavi tudi njena odpornost proti antibiotikom. Borimo se torej proti nikoli končani evoluciji; vsaka nova generacija bakterij je sposobna razviti neko obliko protimikrobne rezistence. Bitko torej nadaljujemo in iščemo nove poti, s katerimi bi lahko ukanili ta naraven proces razvoja odpornosti na protimikrobna zdravila.« Inženir kemije dr. Rex Clements iz farmacevtskega velikana Sandoz pravi, da v boju proti naraščajoči odpornosti bakterij ne smemo računati le na nove antibiotike in na metode zdravljenja, ki so šele v razvoju. »Zavedam se, da številne družbe veliko vlagajo v raziskave in si prizadevajo, da bi tržišču ponudile nove učinkovine. Med njimi je sicer nekaj zelo obetavnih, vendar bodo bakterije sčasoma tudi proti njim razvile odpornost. Zato se moramo posvetiti že obstoječim antibiotikom in njihovi čim učinkovitejši rabi. Nikakor nas ne smejo zanimati le novi antibiotiki, ampak moramo v kar največji meri izkoristiti te, ki so na voljo.«
Dr. Rex Clements je o protimikrobnem zdravljenju in odpornosti proti antibiotikom pred časom na sedežu družbe Lek, ki je članica skupine Sandoz, predaval najbolj perspektivnim študentkam in študentom v regiji. Srečanja se je udeležil tudi prof. dr. Hans Uwe Simon z Univerze v Bernu. Opozoril je, da se naš imunski sistem ves čas bori proti nevarnim bakterijam, saj okolje, v katerem živimo, še zdaleč ni sterilno.
Prof. Simon preučuje vlogo belih krvničk – natančneje nevtrofilcev – pri obrambi telesa pred nevarnimi bakterijami. »Nevtrofilci imajo zelo pomembno vlogo pri obrambi proti bakterijam. Brez njih bi ljudje zaradi infekcij kar umrli. Torej morajo za boj proti bakterijskim okužbam pravilno delovati. Dolgo smo bili prepričani, da nevtrofilci »požrejo« bakterije in jih uničijo. Zdaj pa smo odkrili, da jih lahko ubijejo tudi zunaj celice. V ta namen morajo nevtrofilci zgraditi posebne strukture, v katere se bakterije ujamejo. Te tako imenovane zunajcelične pasti sestavljajo beljakovine in mitohondrijska DNK. Nevtrofilce uvrščamo med granulocite, saj vsebujejo granule oziroma zrnca, v katerih so strupeni proteini, ki lahko ubijejo bakterije.«
Brez antibiotikov bi bilo zelo omejeno izvajanje operacij in zdravljenje v bolnišnicah; onemogočeno bi bilo tudi presajanje organov in zdravljenje rakavih obolenj s kemoterapijo.
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije
Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši
Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom
Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol
Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.
Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi
Pred dobrima dvema tednoma – natančneje v torek, 24. maja – so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest oseb. Število okuženih se še vedno veča tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ) in virolog prof. dr. Peter Hostnik (Veterinarska fakulteta v Ljubljani). Pripravlja Iztok Konc. Foto: UK government
Neveljaven email naslov