Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Zavedati se morate, da teden dni vadbe nikakor ni dovolj. Telesna dejavnost mora postati stalnica v vašem življenju.«
V človeškem telesu je približno 700 mišic različnih velikosti in oblik. Med njimi je največ skeletnih mišic, ki so odgovorne za premikanje in gibanje. Vendar pa imajo v telesu še pomembnejšo vlogo, kot smo menili do zdaj. Ob že dokazanih povezavah med redno telesno vadbo, zdravim življenjskim slogom in zdravjem se v zadnjih letih vse bolj jasno kažejo še povezave med mišicami in nekaterimi obolenji.
“Petinosemdeset odstotkov ljudi s čezmerno telesno težo ima sladkorno bolezen. Zaradi debelosti imajo v mišicah maščobo, kar slabša njihovo odzivnost na hormon inzulin. Razvije se tako imenovana inzulinska rezistenca, ki onemogoča prevzem in porabo glukoze. Maščobe, ki se je nakopičila v mišicah, se lahko znebimo s telesno dejavnostjo. Dokazano je, da redne vaje zmanjšujejo nakopičeno maščobo in s tem pripomorejo k izboljšanju sladkorne bolezni,” pravi dr. Marc Gilbert iz Francije, ki je predaval in raziskoval na najuglednejših svetovnih univerzah. Opozarja na škodo, ki jo povzroči kopičenje maščevja v mišicah in drugje v telesu. Kadar so mišice in druga tkiva neodzivna oziroma rezistentna na hormon inzulin, se zviša raven sladkorja v krvi – kar pa vodi do nastanka sladkorne bolezni.
Mišice so ustvarjene za gibanje, za dejavnost, za krčenje. “Zavedati se morate, da teden dni vadbe nikakor ni dovolj. Telesna dejavnost mora postati stalnica v vašem življenju. Vem, da ni lahko, saj vsi veliko raje jemo, posedamo in poležavamo. Sedeč življenjski slog je lažji – lažje je sedeti kot pa migati,” poudarja dr. Gilbert.
“Večjo površino od skeletnih mišic ima samo še koža. Mišice so tudi zelo dobro prekrvavljene – kapilare iz večjih arterij so med seboj povezane in potekajo skozi mišice. Po njih pridejo hranilne snovi in kisik do mišičnih vlaken. Kri pa po kapilarah tudi odteka. Včasih smo bili prepričani, da se tako iz mišic odstranjujejo samo odpadne snovi, zdaj pa vemo, da se s tem odplavljajo tudi eksosomi. Ti lahko potujejo do drugih organov kot sredstvo in način mišične komunikacije,” pojasnjuje dr. Kathy Myburgh iz Južnoafriške republike.
Prav študije eksosomov so ta hip med najbolj vročimi. Eksosomi so, poenostavljeno povedano, kot zelo, zelo majhne kapljice – njihov premer merimo v nanometrih. Doktorica Myburgh pojasnjuje, da se iz skeletnih mišic izločajo med krčenjem in tudi med počitkom; izločajo jih zdrave in obolele mišice. “Ko se mišica po hudi poškodbi regenerira, morajo biti v proces celjenja vpletene številne celice; med njimi fibroblasti in imunske celice. Mišične celice se morajo z njimi pogovarjati, sporazumevati. Menimo, da so prav eksosomi tisti, s katerimi poškodovana mišica pritegne celice, ki so nujne za uspešno regeneracijo.”
Masa mišic obsega od štirideset do petdeset odstotkov celotne mase povprečnega človeka. Že samo ta podatek kaže na njihov velik pomen – mišice s krčenjem uravnavajo delovanje številnih telesnih procesov in organov. “Ni dvoma, da redna telesna dejavnost ohranja presnovno in tudi fizično kondicijo. Študije so pokazale, da sedeč življenjski slog in telesna nedejavnost vodita do številnih kroničnih bolezni,” poudarja dr. Tomaž Marš. Dodaja, da je zmerna telesna dejavnost, s katero lahko ohranimo zdravje, priporočljiva prav za vsakogar.
S sogovornico in obema sogovornikoma smo se pogovarjali na simpoziju o skeletnih mišicah, ki ga je gostil Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.
893 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
»Zavedati se morate, da teden dni vadbe nikakor ni dovolj. Telesna dejavnost mora postati stalnica v vašem življenju.«
V človeškem telesu je približno 700 mišic različnih velikosti in oblik. Med njimi je največ skeletnih mišic, ki so odgovorne za premikanje in gibanje. Vendar pa imajo v telesu še pomembnejšo vlogo, kot smo menili do zdaj. Ob že dokazanih povezavah med redno telesno vadbo, zdravim življenjskim slogom in zdravjem se v zadnjih letih vse bolj jasno kažejo še povezave med mišicami in nekaterimi obolenji.
“Petinosemdeset odstotkov ljudi s čezmerno telesno težo ima sladkorno bolezen. Zaradi debelosti imajo v mišicah maščobo, kar slabša njihovo odzivnost na hormon inzulin. Razvije se tako imenovana inzulinska rezistenca, ki onemogoča prevzem in porabo glukoze. Maščobe, ki se je nakopičila v mišicah, se lahko znebimo s telesno dejavnostjo. Dokazano je, da redne vaje zmanjšujejo nakopičeno maščobo in s tem pripomorejo k izboljšanju sladkorne bolezni,” pravi dr. Marc Gilbert iz Francije, ki je predaval in raziskoval na najuglednejših svetovnih univerzah. Opozarja na škodo, ki jo povzroči kopičenje maščevja v mišicah in drugje v telesu. Kadar so mišice in druga tkiva neodzivna oziroma rezistentna na hormon inzulin, se zviša raven sladkorja v krvi – kar pa vodi do nastanka sladkorne bolezni.
Mišice so ustvarjene za gibanje, za dejavnost, za krčenje. “Zavedati se morate, da teden dni vadbe nikakor ni dovolj. Telesna dejavnost mora postati stalnica v vašem življenju. Vem, da ni lahko, saj vsi veliko raje jemo, posedamo in poležavamo. Sedeč življenjski slog je lažji – lažje je sedeti kot pa migati,” poudarja dr. Gilbert.
“Večjo površino od skeletnih mišic ima samo še koža. Mišice so tudi zelo dobro prekrvavljene – kapilare iz večjih arterij so med seboj povezane in potekajo skozi mišice. Po njih pridejo hranilne snovi in kisik do mišičnih vlaken. Kri pa po kapilarah tudi odteka. Včasih smo bili prepričani, da se tako iz mišic odstranjujejo samo odpadne snovi, zdaj pa vemo, da se s tem odplavljajo tudi eksosomi. Ti lahko potujejo do drugih organov kot sredstvo in način mišične komunikacije,” pojasnjuje dr. Kathy Myburgh iz Južnoafriške republike.
Prav študije eksosomov so ta hip med najbolj vročimi. Eksosomi so, poenostavljeno povedano, kot zelo, zelo majhne kapljice – njihov premer merimo v nanometrih. Doktorica Myburgh pojasnjuje, da se iz skeletnih mišic izločajo med krčenjem in tudi med počitkom; izločajo jih zdrave in obolele mišice. “Ko se mišica po hudi poškodbi regenerira, morajo biti v proces celjenja vpletene številne celice; med njimi fibroblasti in imunske celice. Mišične celice se morajo z njimi pogovarjati, sporazumevati. Menimo, da so prav eksosomi tisti, s katerimi poškodovana mišica pritegne celice, ki so nujne za uspešno regeneracijo.”
Masa mišic obsega od štirideset do petdeset odstotkov celotne mase povprečnega človeka. Že samo ta podatek kaže na njihov velik pomen – mišice s krčenjem uravnavajo delovanje številnih telesnih procesov in organov. “Ni dvoma, da redna telesna dejavnost ohranja presnovno in tudi fizično kondicijo. Študije so pokazale, da sedeč življenjski slog in telesna nedejavnost vodita do številnih kroničnih bolezni,” poudarja dr. Tomaž Marš. Dodaja, da je zmerna telesna dejavnost, s katero lahko ohranimo zdravje, priporočljiva prav za vsakogar.
S sogovornico in obema sogovornikoma smo se pogovarjali na simpoziju o skeletnih mišicah, ki ga je gostil Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.
Najprej k osebni zdravnici, naprej k dermatologu in kirurgu
Akupunktura je zdravilna metoda, ki temelji na vbadanju iglic v akupunkturne točke na telesu. Izhaja iz teorije akupunkturnih meridianov, ki potekajo vzdolž telesa in po katerih se pretaka življenjska energija či. Na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer dela tokratni sogovornik Ultrazvoka anesteziolog doc. dr. Iztok Potočnik, z akupunkturo zdravijo bolečino in lajšajo še nekatere druge zdravstvene težave ter tegobe, ki so posledice zdravljenja rakavih obolenj. K poslušanju vabi Iztok Konc.
Dr. Matjaž Vrtovec pravi, da včasih po posegu ni potrebna niti kompresijska terapija
Za krčnimi žilami trpi kar med štirideset in petdeset odstotkov ljudi. Ženske nekoliko pogosteje od moških
Značilnost sodobnih učinkovin za zdravljenje sladkorne bolezni je, da uredijo sladkorno bolezen, vplivajo na telesno, hkrati pa varujejo ledvice in srčno-žilni sistem
»Meni je vsak glavobol bolj neprijeten kot mamografija. Celoten pregled traja zgolj nekaj minut,« pravi gospa Alma Pašanović, prostovoljka pri Europi Donni
Klinični psiholog in psihoterapevt Gregor Žvelc izpostavlja, da delo v pomagajočih poklicih človeka psihično in fizično izčrpa
Dogajanje spremlja virolog dr. Andrej Steyer (NLZOH)
Kaj pravi mikrobiološka stroka: ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani?
Pisatelj Jaka Tomc pravi, naj se ljudje psihiatričnih bolnišnic ne bojimo
Najprej zamaščenost jeter, sledijo vnetje, fibroza in ciroza jeter. Kaj lahko storimo?
O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)
Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo
Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate
V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi
Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Neveljaven email naslov