Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Zavedati se morate, da teden dni vadbe nikakor ni dovolj. Telesna dejavnost mora postati stalnica v vašem življenju.«
V človeškem telesu je približno 700 mišic različnih velikosti in oblik. Med njimi je največ skeletnih mišic, ki so odgovorne za premikanje in gibanje. Vendar pa imajo v telesu še pomembnejšo vlogo, kot smo menili do zdaj. Ob že dokazanih povezavah med redno telesno vadbo, zdravim življenjskim slogom in zdravjem se v zadnjih letih vse bolj jasno kažejo še povezave med mišicami in nekaterimi obolenji.
“Petinosemdeset odstotkov ljudi s čezmerno telesno težo ima sladkorno bolezen. Zaradi debelosti imajo v mišicah maščobo, kar slabša njihovo odzivnost na hormon inzulin. Razvije se tako imenovana inzulinska rezistenca, ki onemogoča prevzem in porabo glukoze. Maščobe, ki se je nakopičila v mišicah, se lahko znebimo s telesno dejavnostjo. Dokazano je, da redne vaje zmanjšujejo nakopičeno maščobo in s tem pripomorejo k izboljšanju sladkorne bolezni,” pravi dr. Marc Gilbert iz Francije, ki je predaval in raziskoval na najuglednejših svetovnih univerzah. Opozarja na škodo, ki jo povzroči kopičenje maščevja v mišicah in drugje v telesu. Kadar so mišice in druga tkiva neodzivna oziroma rezistentna na hormon inzulin, se zviša raven sladkorja v krvi – kar pa vodi do nastanka sladkorne bolezni.
Mišice so ustvarjene za gibanje, za dejavnost, za krčenje. “Zavedati se morate, da teden dni vadbe nikakor ni dovolj. Telesna dejavnost mora postati stalnica v vašem življenju. Vem, da ni lahko, saj vsi veliko raje jemo, posedamo in poležavamo. Sedeč življenjski slog je lažji – lažje je sedeti kot pa migati,” poudarja dr. Gilbert.
“Večjo površino od skeletnih mišic ima samo še koža. Mišice so tudi zelo dobro prekrvavljene – kapilare iz večjih arterij so med seboj povezane in potekajo skozi mišice. Po njih pridejo hranilne snovi in kisik do mišičnih vlaken. Kri pa po kapilarah tudi odteka. Včasih smo bili prepričani, da se tako iz mišic odstranjujejo samo odpadne snovi, zdaj pa vemo, da se s tem odplavljajo tudi eksosomi. Ti lahko potujejo do drugih organov kot sredstvo in način mišične komunikacije,” pojasnjuje dr. Kathy Myburgh iz Južnoafriške republike.
Prav študije eksosomov so ta hip med najbolj vročimi. Eksosomi so, poenostavljeno povedano, kot zelo, zelo majhne kapljice – njihov premer merimo v nanometrih. Doktorica Myburgh pojasnjuje, da se iz skeletnih mišic izločajo med krčenjem in tudi med počitkom; izločajo jih zdrave in obolele mišice. “Ko se mišica po hudi poškodbi regenerira, morajo biti v proces celjenja vpletene številne celice; med njimi fibroblasti in imunske celice. Mišične celice se morajo z njimi pogovarjati, sporazumevati. Menimo, da so prav eksosomi tisti, s katerimi poškodovana mišica pritegne celice, ki so nujne za uspešno regeneracijo.”
Masa mišic obsega od štirideset do petdeset odstotkov celotne mase povprečnega človeka. Že samo ta podatek kaže na njihov velik pomen – mišice s krčenjem uravnavajo delovanje številnih telesnih procesov in organov. “Ni dvoma, da redna telesna dejavnost ohranja presnovno in tudi fizično kondicijo. Študije so pokazale, da sedeč življenjski slog in telesna nedejavnost vodita do številnih kroničnih bolezni,” poudarja dr. Tomaž Marš. Dodaja, da je zmerna telesna dejavnost, s katero lahko ohranimo zdravje, priporočljiva prav za vsakogar.
S sogovornico in obema sogovornikoma smo se pogovarjali na simpoziju o skeletnih mišicah, ki ga je gostil Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.
893 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
»Zavedati se morate, da teden dni vadbe nikakor ni dovolj. Telesna dejavnost mora postati stalnica v vašem življenju.«
V človeškem telesu je približno 700 mišic različnih velikosti in oblik. Med njimi je največ skeletnih mišic, ki so odgovorne za premikanje in gibanje. Vendar pa imajo v telesu še pomembnejšo vlogo, kot smo menili do zdaj. Ob že dokazanih povezavah med redno telesno vadbo, zdravim življenjskim slogom in zdravjem se v zadnjih letih vse bolj jasno kažejo še povezave med mišicami in nekaterimi obolenji.
“Petinosemdeset odstotkov ljudi s čezmerno telesno težo ima sladkorno bolezen. Zaradi debelosti imajo v mišicah maščobo, kar slabša njihovo odzivnost na hormon inzulin. Razvije se tako imenovana inzulinska rezistenca, ki onemogoča prevzem in porabo glukoze. Maščobe, ki se je nakopičila v mišicah, se lahko znebimo s telesno dejavnostjo. Dokazano je, da redne vaje zmanjšujejo nakopičeno maščobo in s tem pripomorejo k izboljšanju sladkorne bolezni,” pravi dr. Marc Gilbert iz Francije, ki je predaval in raziskoval na najuglednejših svetovnih univerzah. Opozarja na škodo, ki jo povzroči kopičenje maščevja v mišicah in drugje v telesu. Kadar so mišice in druga tkiva neodzivna oziroma rezistentna na hormon inzulin, se zviša raven sladkorja v krvi – kar pa vodi do nastanka sladkorne bolezni.
Mišice so ustvarjene za gibanje, za dejavnost, za krčenje. “Zavedati se morate, da teden dni vadbe nikakor ni dovolj. Telesna dejavnost mora postati stalnica v vašem življenju. Vem, da ni lahko, saj vsi veliko raje jemo, posedamo in poležavamo. Sedeč življenjski slog je lažji – lažje je sedeti kot pa migati,” poudarja dr. Gilbert.
“Večjo površino od skeletnih mišic ima samo še koža. Mišice so tudi zelo dobro prekrvavljene – kapilare iz večjih arterij so med seboj povezane in potekajo skozi mišice. Po njih pridejo hranilne snovi in kisik do mišičnih vlaken. Kri pa po kapilarah tudi odteka. Včasih smo bili prepričani, da se tako iz mišic odstranjujejo samo odpadne snovi, zdaj pa vemo, da se s tem odplavljajo tudi eksosomi. Ti lahko potujejo do drugih organov kot sredstvo in način mišične komunikacije,” pojasnjuje dr. Kathy Myburgh iz Južnoafriške republike.
Prav študije eksosomov so ta hip med najbolj vročimi. Eksosomi so, poenostavljeno povedano, kot zelo, zelo majhne kapljice – njihov premer merimo v nanometrih. Doktorica Myburgh pojasnjuje, da se iz skeletnih mišic izločajo med krčenjem in tudi med počitkom; izločajo jih zdrave in obolele mišice. “Ko se mišica po hudi poškodbi regenerira, morajo biti v proces celjenja vpletene številne celice; med njimi fibroblasti in imunske celice. Mišične celice se morajo z njimi pogovarjati, sporazumevati. Menimo, da so prav eksosomi tisti, s katerimi poškodovana mišica pritegne celice, ki so nujne za uspešno regeneracijo.”
Masa mišic obsega od štirideset do petdeset odstotkov celotne mase povprečnega človeka. Že samo ta podatek kaže na njihov velik pomen – mišice s krčenjem uravnavajo delovanje številnih telesnih procesov in organov. “Ni dvoma, da redna telesna dejavnost ohranja presnovno in tudi fizično kondicijo. Študije so pokazale, da sedeč življenjski slog in telesna nedejavnost vodita do številnih kroničnih bolezni,” poudarja dr. Tomaž Marš. Dodaja, da je zmerna telesna dejavnost, s katero lahko ohranimo zdravje, priporočljiva prav za vsakogar.
S sogovornico in obema sogovornikoma smo se pogovarjali na simpoziju o skeletnih mišicah, ki ga je gostil Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije
Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši
Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom
Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol
Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.
Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi
Pred dobrima dvema tednoma – natančneje v torek, 24. maja – so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest oseb. Število okuženih se še vedno veča tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ) in virolog prof. dr. Peter Hostnik (Veterinarska fakulteta v Ljubljani). Pripravlja Iztok Konc. Foto: UK government
Ko je nevrologinja prof. dr. Tanja Hojs Fabjan, ki v Kliničnem centru v Mariboru vodi Kliniko za nevrologijo, začela svojo poklicno pot, še ni bilo na voljo zdravil za zdravljenje multiple skleroze. Danes pa že s številnimi obvladujemo bolezenske procese, ki jih sproži, in z njimi lajšamo težave bolnic in bolnikov. Zgodbe, o katerih zdaj pripoveduje dr. Hojs Fabjan, so zato lahko tudi pozitivne in optimistične.
Neveljaven email naslov