Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O zahrbtni bolezni z nevrologinjo Alenko Horvat Ledinek ter Valentino in Gregorjem, ki z multiplo sklerozo živita
Valentina Kovačič, vzgojiteljica z Vrhnike, je za multiplo sklerozo zbolela pred dobrimi desetimi leti. Gregor Selak iz Škofje Loke je kljub multipli sklerozi profesionalni paraplezalec. Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 3.500 ljudi z multiplo sklerozo, kar nas uvršča med države z visokim številom bolnikov s to boleznijo. Multipla skleroza je kronična avtoimunska bolezen osrednjega živčevja. Zaznamujeta jo dva procesa: prvi je vnetje in drugi propadanje živčnih celic.
Vzroka in zdravila za multiplo sklerozo še ne poznamo. “Na kongresih drvimo na predavanja, da bi izvedeli, ali je kaj novega na področju odkrivanja vzrokov multiple skleroze. Vendar smo vedno znova žalostni, ker se v zadnjih letih na tem področju le malo raziskuje,” pravi nevrologinja dr. Alenka Horvat Ledinek, ki vodi Center za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki v Ljubljani. “Vemo pa, da moramo čim prej postaviti diagnozo in čim prej začeti zdravljenje.”
Multipla skleroza je bolezen mlajših odraslih. Najpogosteje prizadene ženske med dvajsetim in štiridesetim letom starosti. Je eden od glavnih vzrokov za invalidnost pri mladih odraslih. Značilni prvi znaki obolenja so težave s hojo in ravnotežjem, mravljinci in motnje vida. Najpogostejša oblika multiple skleroze je recidivno-remitentna oblika. Zanjo so značilna izboljšanja in poslabšanja bolezni, ki jih z zdravili do neke mere lahko obvladujemo.
893 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
O zahrbtni bolezni z nevrologinjo Alenko Horvat Ledinek ter Valentino in Gregorjem, ki z multiplo sklerozo živita
Valentina Kovačič, vzgojiteljica z Vrhnike, je za multiplo sklerozo zbolela pred dobrimi desetimi leti. Gregor Selak iz Škofje Loke je kljub multipli sklerozi profesionalni paraplezalec. Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 3.500 ljudi z multiplo sklerozo, kar nas uvršča med države z visokim številom bolnikov s to boleznijo. Multipla skleroza je kronična avtoimunska bolezen osrednjega živčevja. Zaznamujeta jo dva procesa: prvi je vnetje in drugi propadanje živčnih celic.
Vzroka in zdravila za multiplo sklerozo še ne poznamo. “Na kongresih drvimo na predavanja, da bi izvedeli, ali je kaj novega na področju odkrivanja vzrokov multiple skleroze. Vendar smo vedno znova žalostni, ker se v zadnjih letih na tem področju le malo raziskuje,” pravi nevrologinja dr. Alenka Horvat Ledinek, ki vodi Center za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki v Ljubljani. “Vemo pa, da moramo čim prej postaviti diagnozo in čim prej začeti zdravljenje.”
Multipla skleroza je bolezen mlajših odraslih. Najpogosteje prizadene ženske med dvajsetim in štiridesetim letom starosti. Je eden od glavnih vzrokov za invalidnost pri mladih odraslih. Značilni prvi znaki obolenja so težave s hojo in ravnotežjem, mravljinci in motnje vida. Najpogostejša oblika multiple skleroze je recidivno-remitentna oblika. Zanjo so značilna izboljšanja in poslabšanja bolezni, ki jih z zdravili do neke mere lahko obvladujemo.
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.
Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili
Ameriški raziskovalci objavili študijo, v kateri pišejo, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo
Strokovnjaki ocenjujejo, da le okoli pet odstotkov našega budnega časa namenimo zmerni do intenzivni telesni aktivnosti
Neveljaven email naslov