Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

“Čakalne dobe v psihiatriji so nedopustne”

10.10.2019


10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja

Pri nas najpogostejše duševne motnje so: depresija, tesnobnost, odvisnosti, prizadetosti spoznavanja in spomina ter drugi kognitivni primanjkljaji v starosti in številne druge motnje – recimo motnje hranjenja. Največji primanjkljaj kadra za psihiatrično obravnavo otrok in mladostnikov ter odraslih je v zasavski, pomurski in koroški regiji. V vseh vrstah napotitev – redno, hitro in zelo hitro – čakalne dobe v povprečju presegajo dopustne meje, pove Matej Vinko, dr. med. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

“Za psihiatra se z napotnico “zelo hitro” čaka nekaj več kot 30 dni, za “hitro” se čaka nekaj več kot 50 dni in za “redno” 80. V Sloveniji imamo nekaj čez 12 psihiatrov na 100 tisoč prebivalcev, na Norveškem jih imajo 50 in na drugi strani v Bolgariji samo sedem.”

Problem nezadostne psihiatrične oskrbe pri nas je tudi dejstvo, da obstoječi kadri še niso povsod organizirani tako, da bi lahko bili karseda učinkoviti. Rešitev, ki je od sprejetja marca 2018 na dlani in se ponekod že izvaja, je zapisana v Resoluciji o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–28. Ta zajema celostno skrb države na področju duševnega zdravja in upošteva tudi druge razpoložljive kadre, ki morajo biti vključeni v ta sistem, opozarja dr. Vesna Švab, dr. med., spec. psih., predsednica Slovenskega združenja za duševno zdravje. 

“Na terenu niso samo psihiatri in klinični psihologi, ampak tudi medicinske sestre, socialni delavci, delovni terapevti … Povezati te poklicne skupine je ključno.”

Korakamo veliko hitreje, kot smo mislili, da bomo korakali,” pravi Jožica Maučec Zakotnik, dr. med. spec. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Do konca leta naj bi pri nas tako delovalo približno deset centrov duševnega zdravja za otroke in mladostnike ter deset za odrasle.

Podpredsednik Slovenskega združenja za duševno zdravje Edo Belak: “Člani timov povedo, da so prišli do ljudi, ki so imeli “zastarelo” shizofrenijo. Ker enostavno niso imeli dostopa do storitev in niso imeli možnosti, da bi se s komer koli posvetovali, se zdravili. In so jih našli.”


Ultrazvok

914 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

“Čakalne dobe v psihiatriji so nedopustne”

10.10.2019


10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja

Pri nas najpogostejše duševne motnje so: depresija, tesnobnost, odvisnosti, prizadetosti spoznavanja in spomina ter drugi kognitivni primanjkljaji v starosti in številne druge motnje – recimo motnje hranjenja. Največji primanjkljaj kadra za psihiatrično obravnavo otrok in mladostnikov ter odraslih je v zasavski, pomurski in koroški regiji. V vseh vrstah napotitev – redno, hitro in zelo hitro – čakalne dobe v povprečju presegajo dopustne meje, pove Matej Vinko, dr. med. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

“Za psihiatra se z napotnico “zelo hitro” čaka nekaj več kot 30 dni, za “hitro” se čaka nekaj več kot 50 dni in za “redno” 80. V Sloveniji imamo nekaj čez 12 psihiatrov na 100 tisoč prebivalcev, na Norveškem jih imajo 50 in na drugi strani v Bolgariji samo sedem.”

Problem nezadostne psihiatrične oskrbe pri nas je tudi dejstvo, da obstoječi kadri še niso povsod organizirani tako, da bi lahko bili karseda učinkoviti. Rešitev, ki je od sprejetja marca 2018 na dlani in se ponekod že izvaja, je zapisana v Resoluciji o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–28. Ta zajema celostno skrb države na področju duševnega zdravja in upošteva tudi druge razpoložljive kadre, ki morajo biti vključeni v ta sistem, opozarja dr. Vesna Švab, dr. med., spec. psih., predsednica Slovenskega združenja za duševno zdravje. 

“Na terenu niso samo psihiatri in klinični psihologi, ampak tudi medicinske sestre, socialni delavci, delovni terapevti … Povezati te poklicne skupine je ključno.”

Korakamo veliko hitreje, kot smo mislili, da bomo korakali,” pravi Jožica Maučec Zakotnik, dr. med. spec. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Do konca leta naj bi pri nas tako delovalo približno deset centrov duševnega zdravja za otroke in mladostnike ter deset za odrasle.

Podpredsednik Slovenskega združenja za duševno zdravje Edo Belak: “Člani timov povedo, da so prišli do ljudi, ki so imeli “zastarelo” shizofrenijo. Ker enostavno niso imeli dostopa do storitev in niso imeli možnosti, da bi se s komer koli posvetovali, se zdravili. In so jih našli.”


13.09.2024

Zobozdravniki namesto svedrov vedno bolj pogosto uporabljajo laser

Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc


28.08.2024

Covid: Vsak tretji okuženi ponovno toži o poslabšanju voha in okusa

Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi


20.08.2024

Več kot 90 odstotkov aken lahko uspešno pozdravimo

O negi in zdravljenju aknaste kože


14.08.2024

Kako okrepiti psihično čvrstost

Psihologinja Tjaša M. Kos o skrivnosti psihično močnih ljudi


06.08.2024

Dr. Vrtovec: Za krčne žile je poletje neugoden čas (repriza)

Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.


12.07.2024

Zdravilo, ki topi kilograme

Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?


11.07.2024

Najtežje urološke, abdominalne in ginekološke operacije so še bolj natančne s pomočjo robota

Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin


12.07.2024

»Vsaka pljučnica se lahko zaplete, na legionarsko pljučnico pa smo še posebej pozorni.«

Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu


10.07.2024

Ocena: v Sloveniji je 45.000 prebivalcev okuženih s spolno okužbo klamidijo

Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?


03.07.2024

The Economist: Slovenija najboljša v regiji po skrbi za bolnike s krvnim rakom

»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.


26.06.2024

Prebojno zdravljenje aritmij: »Tega raziskovalci niso dokazali v nobeni drugi študiji.«

Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma


19.06.2024

Slovenska doktorska študenta razvila »cepivo«, ki se prilepi na ustno sluznico

Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni


12.06.2024

Nov sev ptičje gripe prvič potrjen pri človeku

Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem


05.06.2024

Strah pred ponovitvijo bolezni

Pogovor s klinično psihologinjo Andrejo Škufca Smrdel


30.05.2024

Vitamin A vpliva na sluznico sečnega mehurja

Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem


15.05.2024

Slovenska onkologija je v boju proti raku dojk odlična na svetovni ravni

V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne


09.05.2024

Stres in vnetja povzročijo razgradnjo mišic

V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...


Stran 1 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov