Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slovenski znanstveniki razvili algoritem, ki se je naučil prepoznati možganski tumor

24.10.2019


Slovenski znanstveniki razvili algoritem, ki se je naučil prepoznati možganski tumor

Slovenskim znanstvenikom iz ljubljanskega UKC, Fakultete za računalništvo in iz švicarskega podjetja Smart Blood Analytics Swiss je uspel revolucionarni preboj v diagnostiki s pomočjo umetne inteligence, strojnega učenja. Dokazali so – članek je bil objavljen v znanstveni reviji Scientific report – da lahko s pomočjo algoritma že iz osnovne krvne slike v manj kot sekundi diagnosticirajo možganski tumor. Pa to ni vse, postavi lahko tudi nekaj sto drugih internističnih diagnoz.

Danes od 70 do 80% vseh medicinskih obravnav temelji na krvni analitiki, večina zdravnikov pa ne zna prebrati enostavne diferencialne slike. To dejstvo je vodilo raziskovalce v švicarskem podjetju Smart Blood Analitic k spoznanju, da krvna slika vsebuje bistveno več podatkov, kot jih znamo razložiti, pravi o zamisli za algoritem Marko Notar, ki pravi, da se tu njihovo delo na ustavi: “Naša razmišljanja segajo naprej, tj. vzdigniti učinkovitost tega algoritma, natančnost algorimta. Omejitve seveda so: v sami strukturi, kvaliteti podatkov in v sami stopnji tenhologije. A iz dneva v dan se nam odpirajo nove možnosti. Tu ni časa za počitek.”

S tem algoritmom so prvi in še vedno edini v svetu, ki so dokazali, da je na ta način mogoče interpretirati krvne analize

Z razvojem umetne inteligence pa se pojavlja tudi bojazen pred tem, da bo nadomestila človeka. Tudi v primeru takšnega odkritja, do katerega so prišli slovenski znanstveniki, imajo nekateri občutek ogroženosti, da bodo tovrstni produkti nadomestili zdravnika v prihodnje. “Naše mnenje je seveda nasprotno. To je učinkovito orodje, tako rekoč najboljši prijatelj zdravnikov, ki ga lahko kadarkoli vprašaš, kaj si misli o sami krvni sliki,” še razmišlja Marko Notar.


Ultrazvok

895 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Slovenski znanstveniki razvili algoritem, ki se je naučil prepoznati možganski tumor

24.10.2019


Slovenski znanstveniki razvili algoritem, ki se je naučil prepoznati možganski tumor

Slovenskim znanstvenikom iz ljubljanskega UKC, Fakultete za računalništvo in iz švicarskega podjetja Smart Blood Analytics Swiss je uspel revolucionarni preboj v diagnostiki s pomočjo umetne inteligence, strojnega učenja. Dokazali so – članek je bil objavljen v znanstveni reviji Scientific report – da lahko s pomočjo algoritma že iz osnovne krvne slike v manj kot sekundi diagnosticirajo možganski tumor. Pa to ni vse, postavi lahko tudi nekaj sto drugih internističnih diagnoz.

Danes od 70 do 80% vseh medicinskih obravnav temelji na krvni analitiki, večina zdravnikov pa ne zna prebrati enostavne diferencialne slike. To dejstvo je vodilo raziskovalce v švicarskem podjetju Smart Blood Analitic k spoznanju, da krvna slika vsebuje bistveno več podatkov, kot jih znamo razložiti, pravi o zamisli za algoritem Marko Notar, ki pravi, da se tu njihovo delo na ustavi: “Naša razmišljanja segajo naprej, tj. vzdigniti učinkovitost tega algoritma, natančnost algorimta. Omejitve seveda so: v sami strukturi, kvaliteti podatkov in v sami stopnji tenhologije. A iz dneva v dan se nam odpirajo nove možnosti. Tu ni časa za počitek.”

S tem algoritmom so prvi in še vedno edini v svetu, ki so dokazali, da je na ta način mogoče interpretirati krvne analize

Z razvojem umetne inteligence pa se pojavlja tudi bojazen pred tem, da bo nadomestila človeka. Tudi v primeru takšnega odkritja, do katerega so prišli slovenski znanstveniki, imajo nekateri občutek ogroženosti, da bodo tovrstni produkti nadomestili zdravnika v prihodnje. “Naše mnenje je seveda nasprotno. To je učinkovito orodje, tako rekoč najboljši prijatelj zdravnikov, ki ga lahko kadarkoli vprašaš, kaj si misli o sami krvni sliki,” še razmišlja Marko Notar.


09.05.2024

Stres in vnetja povzročijo razgradnjo mišic

V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...


30.04.2024

Izguba mišične mase, mišične funkcije in moči se začne po 40. letu

Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem


24.04.2024

Dr. Šalamon: Novi koronavirus se lahko naseli v prebavilih, kostnem mozgu, srcu ali možganih in povzroča dolgi covid

Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo


17.04.2024

Dolgi covid: "Huda utrujenost me povsem paralizira."

Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon


10.04.2024

Dr. Pokorn: Ali bo meningokok povzročil težave, se pokaže v dveh tednih

Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki


03.04.2024

Kronično vnetje nosu in sinusov - nova študija

Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena


27.03.2024

V ambulante že prihajajo pacienti z diagnozami, ki jih je postavil ChatGPT

Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?


20.03.2024

Zakaj skotopičnega sindroma ali sindroma Irlen (še) ni na seznamu motenj

Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna


13.03.2024

Nefrolog Škoberne: Za zdravje ledvic je najpomembnejša telesna aktivnost

Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri


07.03.2024

Asertivnost: Ali se znate postaviti zase?

Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.


28.02.2024

Novost: Čopasta zobna ščetka proti kariesu in parodontozi

V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi


21.02.2024

Strupeni bisfenol A zaužijemo s hrano in pijačo, prehaja tudi preko kože

Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi


15.02.2024

Osebna izkušnja: Imam tri hude diagnoze, vendar te nimajo mene!

Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate


08.02.2024

Kako do mineralov, če izključimo meso

Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija


31.01.2024

Prof. Campo: Razvozlali smo genski zapis najpogostejše levkemije

»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu


24.01.2024

Delo vse bolj ruši naše zasebno življenje

Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?


10.01.2024

Dr. Tomažič: Kako nevaren je covid po štirih letih

Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay


03.01.2024

Nefrolog Škoberne: Nočno uriniranje je lahko znak za težave z ledvicami

Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.


28.12.2023

Dr. Jurij Hanžel je spisal najboljši letošnji medicinski doktorat

Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili


Stran 1 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov