Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski znanstveniki razvili algoritem, ki se je naučil prepoznati možganski tumor
Slovenskim znanstvenikom iz ljubljanskega UKC, Fakultete za računalništvo in iz švicarskega podjetja Smart Blood Analytics Swiss je uspel revolucionarni preboj v diagnostiki s pomočjo umetne inteligence, strojnega učenja. Dokazali so – članek je bil objavljen v znanstveni reviji Scientific report – da lahko s pomočjo algoritma že iz osnovne krvne slike v manj kot sekundi diagnosticirajo možganski tumor. Pa to ni vse, postavi lahko tudi nekaj sto drugih internističnih diagnoz.
Danes od 70 do 80% vseh medicinskih obravnav temelji na krvni analitiki, večina zdravnikov pa ne zna prebrati enostavne diferencialne slike. To dejstvo je vodilo raziskovalce v švicarskem podjetju Smart Blood Analitic k spoznanju, da krvna slika vsebuje bistveno več podatkov, kot jih znamo razložiti, pravi o zamisli za algoritem Marko Notar, ki pravi, da se tu njihovo delo na ustavi: “Naša razmišljanja segajo naprej, tj. vzdigniti učinkovitost tega algoritma, natančnost algorimta. Omejitve seveda so: v sami strukturi, kvaliteti podatkov in v sami stopnji tenhologije. A iz dneva v dan se nam odpirajo nove možnosti. Tu ni časa za počitek.”
S tem algoritmom so prvi in še vedno edini v svetu, ki so dokazali, da je na ta način mogoče interpretirati krvne analize
Z razvojem umetne inteligence pa se pojavlja tudi bojazen pred tem, da bo nadomestila človeka. Tudi v primeru takšnega odkritja, do katerega so prišli slovenski znanstveniki, imajo nekateri občutek ogroženosti, da bodo tovrstni produkti nadomestili zdravnika v prihodnje. “Naše mnenje je seveda nasprotno. To je učinkovito orodje, tako rekoč najboljši prijatelj zdravnikov, ki ga lahko kadarkoli vprašaš, kaj si misli o sami krvni sliki,” še razmišlja Marko Notar.
914 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Slovenski znanstveniki razvili algoritem, ki se je naučil prepoznati možganski tumor
Slovenskim znanstvenikom iz ljubljanskega UKC, Fakultete za računalništvo in iz švicarskega podjetja Smart Blood Analytics Swiss je uspel revolucionarni preboj v diagnostiki s pomočjo umetne inteligence, strojnega učenja. Dokazali so – članek je bil objavljen v znanstveni reviji Scientific report – da lahko s pomočjo algoritma že iz osnovne krvne slike v manj kot sekundi diagnosticirajo možganski tumor. Pa to ni vse, postavi lahko tudi nekaj sto drugih internističnih diagnoz.
Danes od 70 do 80% vseh medicinskih obravnav temelji na krvni analitiki, večina zdravnikov pa ne zna prebrati enostavne diferencialne slike. To dejstvo je vodilo raziskovalce v švicarskem podjetju Smart Blood Analitic k spoznanju, da krvna slika vsebuje bistveno več podatkov, kot jih znamo razložiti, pravi o zamisli za algoritem Marko Notar, ki pravi, da se tu njihovo delo na ustavi: “Naša razmišljanja segajo naprej, tj. vzdigniti učinkovitost tega algoritma, natančnost algorimta. Omejitve seveda so: v sami strukturi, kvaliteti podatkov in v sami stopnji tenhologije. A iz dneva v dan se nam odpirajo nove možnosti. Tu ni časa za počitek.”
S tem algoritmom so prvi in še vedno edini v svetu, ki so dokazali, da je na ta način mogoče interpretirati krvne analize
Z razvojem umetne inteligence pa se pojavlja tudi bojazen pred tem, da bo nadomestila človeka. Tudi v primeru takšnega odkritja, do katerega so prišli slovenski znanstveniki, imajo nekateri občutek ogroženosti, da bodo tovrstni produkti nadomestili zdravnika v prihodnje. “Naše mnenje je seveda nasprotno. To je učinkovito orodje, tako rekoč najboljši prijatelj zdravnikov, ki ga lahko kadarkoli vprašaš, kaj si misli o sami krvni sliki,” še razmišlja Marko Notar.
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Neveljaven email naslov