Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pulmolog Matjaž Fležar o tem, da novi koronavirus ni ebola in ne ošpice. Kaj napoveduje glede drugega vala?
Prof. dr. Matjaž Fležar je na Kliniki Golnik zdravil bolnike s covidom. Čeprav ima že dolgoletne izkušnje z zdravljenjem najtežjih pljučnih bolnikov, ga je novi koronavirus v marsičem presenetil; večkrat v negativnem, včasih pa tudi v pozitivnem smislu. »Presenetil nas je bolnik, ki je imel veliko dejavnikov tveganja: sladkorno bolezen, prekomerno telesno težo in nočne motnje dihanja. Pri njem je hitro prišlo do komplikacij in je zato potreboval intubacijo že prvi dan po sprejemu v bolnišnico. Ta bolnik je imel najslabšo prognozo od vseh, ampak je to obdobje hitrega poslabšanja preživel!«
V obdobju od 12. marca do 15. maja so na Kliniki Golnik obravnavali 52 pacientov s covid-19. Od teh se jih je deset zdravilo na intenzivnem oddelku. Med vsemi sprejetimi bolniki je bilo dvanajst stanovalcev domov za starejše občane. Največ bolnikov s covid-19 je bilo v bolnišnici 2. in 3. aprila in sicer petnajst. Na Kliniki Golnik je za koronavirusnoboleznijo umrlo enajst bolnikov.
Podatki pravijo, da velika večina okuženih z novim koronavirusom ne razvije nobenih znakov in simptomov okužbe. Pri njih poteka bolezen asimptomatsko. Le pri manjšem odstotku se obolenje zaplete do te mere, da je potrebno zdravljenje v bolnišnici. Kakšne so vaše izkušnje z zdravljenjem najtežjih bolnikov?
Pri bolnikih s covidom smo opazovali tri vzorce poteka bolezni. Pri prvem vzorcu je bil bolnik samo prehlajen, malo je pokašljeval. Virus ni prodrl globoko v pljuča in ni povzročil pljučnice. Zadnje raziskave kažejo, da je ob samem stiku z virusom, ko se nalezeš, pomembno, kako globoko vdihneš virus vase. Karikirano to pomeni, če tečeš z nekom v naravi, ki ima covid, je večja verjetnost za okužbo. Kadar globoko dihaš, boš virus potegnil globlje v pljuča, kot če bi se z nekom mirno pogovarjal.
Pri drugem vzorcu so bolniki zboleli za klasično pljučnico, ki se je lepo videla na rentgenski sliki pljuč.
Tretji vzorec pa je bila hitro napredujoča okvara pljuč in celotnega organizma, ki je zahtevala intenzivno ukrepanje. K sreči teh bolnikov v Sloveniji ni bilo veliko, njihov delež je bil manjši kot recimo v Italiji, česar ne znamo povsem razložiti. Dejansko je bilo potreb po ventilatorjih glede na število okuženih pri nas manj, kot če bi to preračunali na italijanski model.
Ljudje se vedemo, kot da smo virus premagali, čeprav podatki in opozorila zdravnikov kažejo drugačno sliko. Le redki se držijo strokovnih priporočil. Katerih previdnostnih ukrepov ne bi smeli opustiti? Česa se je treba držati?
Menim, da je trenutno še vedno potrebno razkuževanje rok. To pomeni, da imaš v avtu razkužilo. Ko prideš iz trgovine, odpreš vrata in preden primeš za volan, si razkužiš roke. Šele potem se lahko odpelješ. Drugi ukrep, ki nič ne stane, je, da vzdržuješ razdaljo. Na prostem, pri navadnem govoru, je meter in pol razdalje povsem dovolj. S tema dvema ukrepoma preprečimo 90 odstotkov okužb. Največja nevarnost, ki jo vidim, so prihodi iz tujine.
894 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Pulmolog Matjaž Fležar o tem, da novi koronavirus ni ebola in ne ošpice. Kaj napoveduje glede drugega vala?
Prof. dr. Matjaž Fležar je na Kliniki Golnik zdravil bolnike s covidom. Čeprav ima že dolgoletne izkušnje z zdravljenjem najtežjih pljučnih bolnikov, ga je novi koronavirus v marsičem presenetil; večkrat v negativnem, včasih pa tudi v pozitivnem smislu. »Presenetil nas je bolnik, ki je imel veliko dejavnikov tveganja: sladkorno bolezen, prekomerno telesno težo in nočne motnje dihanja. Pri njem je hitro prišlo do komplikacij in je zato potreboval intubacijo že prvi dan po sprejemu v bolnišnico. Ta bolnik je imel najslabšo prognozo od vseh, ampak je to obdobje hitrega poslabšanja preživel!«
V obdobju od 12. marca do 15. maja so na Kliniki Golnik obravnavali 52 pacientov s covid-19. Od teh se jih je deset zdravilo na intenzivnem oddelku. Med vsemi sprejetimi bolniki je bilo dvanajst stanovalcev domov za starejše občane. Največ bolnikov s covid-19 je bilo v bolnišnici 2. in 3. aprila in sicer petnajst. Na Kliniki Golnik je za koronavirusnoboleznijo umrlo enajst bolnikov.
Podatki pravijo, da velika večina okuženih z novim koronavirusom ne razvije nobenih znakov in simptomov okužbe. Pri njih poteka bolezen asimptomatsko. Le pri manjšem odstotku se obolenje zaplete do te mere, da je potrebno zdravljenje v bolnišnici. Kakšne so vaše izkušnje z zdravljenjem najtežjih bolnikov?
Pri bolnikih s covidom smo opazovali tri vzorce poteka bolezni. Pri prvem vzorcu je bil bolnik samo prehlajen, malo je pokašljeval. Virus ni prodrl globoko v pljuča in ni povzročil pljučnice. Zadnje raziskave kažejo, da je ob samem stiku z virusom, ko se nalezeš, pomembno, kako globoko vdihneš virus vase. Karikirano to pomeni, če tečeš z nekom v naravi, ki ima covid, je večja verjetnost za okužbo. Kadar globoko dihaš, boš virus potegnil globlje v pljuča, kot če bi se z nekom mirno pogovarjal.
Pri drugem vzorcu so bolniki zboleli za klasično pljučnico, ki se je lepo videla na rentgenski sliki pljuč.
Tretji vzorec pa je bila hitro napredujoča okvara pljuč in celotnega organizma, ki je zahtevala intenzivno ukrepanje. K sreči teh bolnikov v Sloveniji ni bilo veliko, njihov delež je bil manjši kot recimo v Italiji, česar ne znamo povsem razložiti. Dejansko je bilo potreb po ventilatorjih glede na število okuženih pri nas manj, kot če bi to preračunali na italijanski model.
Ljudje se vedemo, kot da smo virus premagali, čeprav podatki in opozorila zdravnikov kažejo drugačno sliko. Le redki se držijo strokovnih priporočil. Katerih previdnostnih ukrepov ne bi smeli opustiti? Česa se je treba držati?
Menim, da je trenutno še vedno potrebno razkuževanje rok. To pomeni, da imaš v avtu razkužilo. Ko prideš iz trgovine, odpreš vrata in preden primeš za volan, si razkužiš roke. Šele potem se lahko odpelješ. Drugi ukrep, ki nič ne stane, je, da vzdržuješ razdaljo. Na prostem, pri navadnem govoru, je meter in pol razdalje povsem dovolj. S tema dvema ukrepoma preprečimo 90 odstotkov okužb. Največja nevarnost, ki jo vidim, so prihodi iz tujine.
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.
Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili
Ameriški raziskovalci objavili študijo, v kateri pišejo, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo
Neveljaven email naslov