Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Priznani imunolog vseeno miri, da smo blizu cilju, da novi koronavirus do jeseni spravimo pod nadzor; z razdaljo, maskami in razkuževanjem rok
Če priznamo ali ne, novi koronavirus je spet v prvem planu. Številke se kar ne umirijo. Po svetu je za covidom 19 zbolelo že več kot 10 milijonov ljudi, več kot 500.000 jih je umrlo. Imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani opozarja, da ni karantene ob prihodu iz balkanskih držav. Meni, da je nerazumljivo, da karantene nismo uvedli vsaj za tiste, ki delajo v domovih za starejše občane in v zdravstvenih ustanovah.
Ali lahko na podlagi podatkov in raziskav sklepamo, da postaja novi koronavirus sicer vse bolj kužen, da se hitreje širi med ljudmi, vendar pa je manj nevaren? Predvsem glede na podatke, da je pri večini novo okuženih potek bolezni blažji, z manj zapleti, celo brez znakov in simptomov? Kljub novim okužbam se število okuženih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici ali celo na intenzivnem oddelku, ni vidno povečalo.
Ta teorija, za katero si vsi želimo, da bi se uresničila, za zdaj še nima podlage v dokazih. Da je v Sloveniji in tudi na Hrvaškem manj okuženih v bolnišnicah, je lahko neposredno povezano s tem, da se virus bolj širi med mladimi. Takoj, ko bo vdrl v domove za starejše, bomo dobili drugačno sliko. Virus se sam po sebi ne bo spremenil v bolj ali manj patogenega. Ker ves čas mutira, so uspešnejši tisti virusi, ki se bolj širijo in imajo večje preživetje.
Ko mediji poročamo o novem koronavirusu, ljudje hitro rečejo, da povzročamo in širimo paniko. Kako torej obveščati, govoriti o covidu? Kaj bi morali poudariti? Ljudje so covida na neki način naveličani; to ni prijetna tema, povezana je s strahovi, zdaj pa smo že tudi zakorakali v za številne najlepše in najbolj pričakovano obdobje – v čas počitnic in dopustov. Kako torej najti pravo mero?
Večina ljudi, ko se spomni za nazaj, čuti neko prizadetost. Pa ne samo omejevanje, tudi ekonomske posledice; marsikdo je ostal brez dela. Poudariti bi morali, kako zelo smo blizu temu, da bomo virus uspešno nadzirali. Tudi če bodo številke, kot so zdaj, bomo jeseni živeli bolj ali manj normalno življenje.
914 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Priznani imunolog vseeno miri, da smo blizu cilju, da novi koronavirus do jeseni spravimo pod nadzor; z razdaljo, maskami in razkuževanjem rok
Če priznamo ali ne, novi koronavirus je spet v prvem planu. Številke se kar ne umirijo. Po svetu je za covidom 19 zbolelo že več kot 10 milijonov ljudi, več kot 500.000 jih je umrlo. Imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani opozarja, da ni karantene ob prihodu iz balkanskih držav. Meni, da je nerazumljivo, da karantene nismo uvedli vsaj za tiste, ki delajo v domovih za starejše občane in v zdravstvenih ustanovah.
Ali lahko na podlagi podatkov in raziskav sklepamo, da postaja novi koronavirus sicer vse bolj kužen, da se hitreje širi med ljudmi, vendar pa je manj nevaren? Predvsem glede na podatke, da je pri večini novo okuženih potek bolezni blažji, z manj zapleti, celo brez znakov in simptomov? Kljub novim okužbam se število okuženih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici ali celo na intenzivnem oddelku, ni vidno povečalo.
Ta teorija, za katero si vsi želimo, da bi se uresničila, za zdaj še nima podlage v dokazih. Da je v Sloveniji in tudi na Hrvaškem manj okuženih v bolnišnicah, je lahko neposredno povezano s tem, da se virus bolj širi med mladimi. Takoj, ko bo vdrl v domove za starejše, bomo dobili drugačno sliko. Virus se sam po sebi ne bo spremenil v bolj ali manj patogenega. Ker ves čas mutira, so uspešnejši tisti virusi, ki se bolj širijo in imajo večje preživetje.
Ko mediji poročamo o novem koronavirusu, ljudje hitro rečejo, da povzročamo in širimo paniko. Kako torej obveščati, govoriti o covidu? Kaj bi morali poudariti? Ljudje so covida na neki način naveličani; to ni prijetna tema, povezana je s strahovi, zdaj pa smo že tudi zakorakali v za številne najlepše in najbolj pričakovano obdobje – v čas počitnic in dopustov. Kako torej najti pravo mero?
Večina ljudi, ko se spomni za nazaj, čuti neko prizadetost. Pa ne samo omejevanje, tudi ekonomske posledice; marsikdo je ostal brez dela. Poudariti bi morali, kako zelo smo blizu temu, da bomo virus uspešno nadzirali. Tudi če bodo številke, kot so zdaj, bomo jeseni živeli bolj ali manj normalno življenje.
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Neveljaven email naslov