Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uspeh operacijske ekipe ljubljanskega Kliničnega centra
Ko so se zdravniki Kliničnega centra v Ljubljani sredi letošnjega avgusta odločali, kako naj operirajo 76 letnega bolnika s srčnim popuščanjem, so sprejeli drzno odločitev. Glede na bolnikovo zapleteno zdravstveno stanje so se odločili za popolnoma nov in inovativen pristop. Zahteven poseg – zamenjavo aortne srčne zaklopke in razširitev zamašenih koronark – so opravili skozi aorto, žilo, po kateri teče kri iz srca v telo. Zaradi bolnikovega slabega zdravstvenega stanja je bil klasičen pristop preveč tvegan, pojasnjuje interventni kardiolog prof. dr. Matjaž Bunc. Operacija je uspela, bolnik je po dveh tednih lahko zapustil bolnišnico.
Srce je mišica, ki vsako minuto prečrpa najmanj 5 litrov krvi. Kadar srce ne zmore več dovolj učinkovito črpati krvi, govorimo o srčnem popuščanju. Takrat organi ne dobijo dovolj kisika in hranilnih snovi. Značilni znaki in simptomi srčnega popuščanja so težko dihanje, močno bitje srca ob naporu, otekanje, modrikasta barva ustnic.
O koronarni bolezni govorimo takrat, kadar je zaradi zožitve koronarnih arterij oskrba srca s krvjo nezadostna. Delna zapora koronark povzroči značilno bolečino – angino pektoris; popolna zapora žil, ki oskrbujejo srce, pa vodi v srčni infarkt. Kaj pa povzroči zoženje oziroma stenozo aortne zaklopke, ki je tudi ogrožala bolnikovo zdravje in življenje? Na prvem mestu so starostne spremembe, odgovarja dr. Bunc. Podatki iz literature kažejo, da je zoženje aortne zaklopke najpogostejša bolezen zaklopk in tretja najpogostejša bolezen srca in ožilja: takoj za arterijsko hipertenzijo in koronarno boleznijo.
893 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Uspeh operacijske ekipe ljubljanskega Kliničnega centra
Ko so se zdravniki Kliničnega centra v Ljubljani sredi letošnjega avgusta odločali, kako naj operirajo 76 letnega bolnika s srčnim popuščanjem, so sprejeli drzno odločitev. Glede na bolnikovo zapleteno zdravstveno stanje so se odločili za popolnoma nov in inovativen pristop. Zahteven poseg – zamenjavo aortne srčne zaklopke in razširitev zamašenih koronark – so opravili skozi aorto, žilo, po kateri teče kri iz srca v telo. Zaradi bolnikovega slabega zdravstvenega stanja je bil klasičen pristop preveč tvegan, pojasnjuje interventni kardiolog prof. dr. Matjaž Bunc. Operacija je uspela, bolnik je po dveh tednih lahko zapustil bolnišnico.
Srce je mišica, ki vsako minuto prečrpa najmanj 5 litrov krvi. Kadar srce ne zmore več dovolj učinkovito črpati krvi, govorimo o srčnem popuščanju. Takrat organi ne dobijo dovolj kisika in hranilnih snovi. Značilni znaki in simptomi srčnega popuščanja so težko dihanje, močno bitje srca ob naporu, otekanje, modrikasta barva ustnic.
O koronarni bolezni govorimo takrat, kadar je zaradi zožitve koronarnih arterij oskrba srca s krvjo nezadostna. Delna zapora koronark povzroči značilno bolečino – angino pektoris; popolna zapora žil, ki oskrbujejo srce, pa vodi v srčni infarkt. Kaj pa povzroči zoženje oziroma stenozo aortne zaklopke, ki je tudi ogrožala bolnikovo zdravje in življenje? Na prvem mestu so starostne spremembe, odgovarja dr. Bunc. Podatki iz literature kažejo, da je zoženje aortne zaklopke najpogostejša bolezen zaklopk in tretja najpogostejša bolezen srca in ožilja: takoj za arterijsko hipertenzijo in koronarno boleznijo.
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije
Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši
Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom
Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol
Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.
Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi
Pred dobrima dvema tednoma – natančneje v torek, 24. maja – so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest oseb. Število okuženih se še vedno veča tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ) in virolog prof. dr. Peter Hostnik (Veterinarska fakulteta v Ljubljani). Pripravlja Iztok Konc. Foto: UK government
Ko je nevrologinja prof. dr. Tanja Hojs Fabjan, ki v Kliničnem centru v Mariboru vodi Kliniko za nevrologijo, začela svojo poklicno pot, še ni bilo na voljo zdravil za zdravljenje multiple skleroze. Danes pa že s številnimi obvladujemo bolezenske procese, ki jih sproži, in z njimi lajšamo težave bolnic in bolnikov. Zgodbe, o katerih zdaj pripoveduje dr. Hojs Fabjan, so zato lahko tudi pozitivne in optimistične.
Neveljaven email naslov