Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Indijska izkušnja s covidom, cepljenjem in ivermektinom

18.11.2021


Pogovor z zdravnico dr. Monico Mahajan iz New Delhija

Evropa je ta hip epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu opažajo v Indiji. Zakaj? Številni stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica Monica Mahajan iz New Delhija odgovarja: "Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike." Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom?

Kaj pa ivermektin? sem vprašal dr. Mahajan.

Glede uporabe ivermektina za zdravljenje covida-19 je bilo veliko polemik; vendar nič več kot glede uporabe hidroksiklorokvina ali nekaterih zdravil proti okužbi z virusom HIV. Ob izbruhu epidemije namreč nismo imeli še ničesar na voljo, s čimer bi lahko pomagali bolnikom s koronavirusno boleznijo. Učili smo se in še vedno se učimo. V Indiji smo za zdravljenje covida veliko uporabljali ivermektin. Vendar je v podatkih precejšnja zmeda; tako tistih za rabo ivermektina kot proti njemu. Med prvim in delom drugega vala smo ga predpisovali, zdaj ne več, saj ga nismo vključili v smernice zdravljenja koronavirusne bolezni.

V Indiji je polno cepljenih 27 odstotkov prebivalcev (16. 11. 21) – to je 375 milijonov ljudi. Nadaljnjih 27 odstotkov jih je že prejelo prvi odmerek cepiva in zdaj čakajo na drugega.

Cepimo z dvema cepivoma; oba proizvajamo v Indiji: s cepivom Covishield družbe AstraZeneca in s cepivom Covaxin družbe Baharat Biotech. Odobreno je tudi cepivo Sputnik V, prihaja tudi DNK-cepivo ZyCoV-D, vendar smo do zdaj v največji meri cepili le z omenjenima prvima cepivoma.

Zelo sem optimistična. S cepivi proti covidu merimo v pravo tarčo. Še vedno bomo morali biti previdni. Takoj, ko malo popustimo, namreč številke spet narastejo. Spodbujati moramo cepljenje in nadaljevati množično testiranje. Na neki točki se bo pandemija ustavila; povsod po svetu. Zdaj je veliko novih primerov na Kitajskem in tudi v Evropi, vendar bo usoda novega koronavirusa takšna, kot je usoda vseh virusov – postal bo endemičen in bo krožil v populaciji. Pandemije pa bo konec! Glede tega sem zelo optimistična.

Indija je kar 160-krat večja od Slovenije; po ocenah strokovnjakov v Indiji živi že skoraj ena milijarda in 400 milijonov ljudi. Po besedah dr. Mahajan so tudi v Indiji sprejeli številne ukrepe za zajezitev epidemije. Poudarja popolno zaprtje, ki je bilo po njenem mnenju zelo učinkovito.

Prvo zaprtje lanskega julija je bilo popolno. Ob drugem, letošnjega aprila, pa smo že poznali težave, ki so jih imeli zlasti dnevni migranti, zato smo bili veliko bolje pripravljeni. Menim, da je bilo prav popolno zaprtje najboljši možen ukrep. Če bi ostali odprti, bi bilo veliko več obolelih in tudi smrtnost bi bila veliko višja.


Ultrazvok

893 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Indijska izkušnja s covidom, cepljenjem in ivermektinom

18.11.2021


Pogovor z zdravnico dr. Monico Mahajan iz New Delhija

Evropa je ta hip epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu opažajo v Indiji. Zakaj? Številni stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica Monica Mahajan iz New Delhija odgovarja: "Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike." Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom?

Kaj pa ivermektin? sem vprašal dr. Mahajan.

Glede uporabe ivermektina za zdravljenje covida-19 je bilo veliko polemik; vendar nič več kot glede uporabe hidroksiklorokvina ali nekaterih zdravil proti okužbi z virusom HIV. Ob izbruhu epidemije namreč nismo imeli še ničesar na voljo, s čimer bi lahko pomagali bolnikom s koronavirusno boleznijo. Učili smo se in še vedno se učimo. V Indiji smo za zdravljenje covida veliko uporabljali ivermektin. Vendar je v podatkih precejšnja zmeda; tako tistih za rabo ivermektina kot proti njemu. Med prvim in delom drugega vala smo ga predpisovali, zdaj ne več, saj ga nismo vključili v smernice zdravljenja koronavirusne bolezni.

V Indiji je polno cepljenih 27 odstotkov prebivalcev (16. 11. 21) – to je 375 milijonov ljudi. Nadaljnjih 27 odstotkov jih je že prejelo prvi odmerek cepiva in zdaj čakajo na drugega.

Cepimo z dvema cepivoma; oba proizvajamo v Indiji: s cepivom Covishield družbe AstraZeneca in s cepivom Covaxin družbe Baharat Biotech. Odobreno je tudi cepivo Sputnik V, prihaja tudi DNK-cepivo ZyCoV-D, vendar smo do zdaj v največji meri cepili le z omenjenima prvima cepivoma.

Zelo sem optimistična. S cepivi proti covidu merimo v pravo tarčo. Še vedno bomo morali biti previdni. Takoj, ko malo popustimo, namreč številke spet narastejo. Spodbujati moramo cepljenje in nadaljevati množično testiranje. Na neki točki se bo pandemija ustavila; povsod po svetu. Zdaj je veliko novih primerov na Kitajskem in tudi v Evropi, vendar bo usoda novega koronavirusa takšna, kot je usoda vseh virusov – postal bo endemičen in bo krožil v populaciji. Pandemije pa bo konec! Glede tega sem zelo optimistična.

Indija je kar 160-krat večja od Slovenije; po ocenah strokovnjakov v Indiji živi že skoraj ena milijarda in 400 milijonov ljudi. Po besedah dr. Mahajan so tudi v Indiji sprejeli številne ukrepe za zajezitev epidemije. Poudarja popolno zaprtje, ki je bilo po njenem mnenju zelo učinkovito.

Prvo zaprtje lanskega julija je bilo popolno. Ob drugem, letošnjega aprila, pa smo že poznali težave, ki so jih imeli zlasti dnevni migranti, zato smo bili veliko bolje pripravljeni. Menim, da je bilo prav popolno zaprtje najboljši možen ukrep. Če bi ostali odprti, bi bilo veliko več obolelih in tudi smrtnost bi bila veliko višja.


06.10.2022

Psihiatrinja: Panika ni smrtna, ampak ekstremno neprijetna

Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah


29.09.2022

Bolezen napreduje počasi, a ko poči žila, je potrebna hitra reakcija

Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte


22.09.2022

Infektolog Trampuž še vedno prisega na uporabo zaščitnih mask

Koronavirus bo še krožil in nas okuževal


15.09.2022

Covid: Že oktobra pričakujemo med dva do štiri tisoč okužb dnevno

Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.


08.09.2022

Dolgi covid: Možgani mi enostavno pregorijo

Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida


25.08.2022

Otrokom ne damo testa ustvarjalnosti, ampak naloge, ki omogočajo ustvarjalnost

Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti


04.08.2022

Alojz Ihan: Jeseni bodo prišla cepiva, ki bodo vsebovala tudi omikron

Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje


28.07.2022

Novi primeri opičjih koz v Sloveniji

Previdnost ni odveč. Na kaj naj bomo pozorni?


14.07.2022

Golnik – Zürich: Dobre novice o odkrivanju in zdravljenju pljučnega raka

Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši


07.07.2022

Dr. Lejko Zupanc: To je enostaven priročnik za življenje s covidom

Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom


30.06.2022

Prehranske vlaknine – zanemarjen temelj zdravja

Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol


23.06.2022

Gojmir Lešnjak Gojc o dolgem covidu: Dolgo bo trajalo, da bodo pljuča v redu

Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.


16.06.2022

Zaradi motenj dihanja med spanjem raven kisika nevarno pade – kot pri hudem covidu

Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi


09.06.2022

Opičje koze: Izpuščaj po celem telesu, tudi genitalijah

Pred dobrima dvema tednoma – natančneje v torek, 24. maja – so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest oseb. Število okuženih se še vedno veča tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ) in virolog prof. dr. Peter Hostnik (Veterinarska fakulteta v Ljubljani). Pripravlja Iztok Konc. Foto: UK government


02.06.2022

Nevrologinja: Krivci za MS so geni, okužbe, kajenje, pomanjkanje vitamina D

Ko je nevrologinja prof. dr. Tanja Hojs Fabjan, ki v Kliničnem centru v Mariboru vodi Kliniko za nevrologijo, začela svojo poklicno pot, še ni bilo na voljo zdravil za zdravljenje multiple skleroze. Danes pa že s številnimi obvladujemo bolezenske procese, ki jih sproži, in z njimi lajšamo težave bolnic in bolnikov. Zgodbe, o katerih zdaj pripoveduje dr. Hojs Fabjan, so zato lahko tudi pozitivne in optimistične.


Stran 5 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov