Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
44 epizod
44 epizod
Podkast o naravi in ljudeh, ki jo strastno raziskujejo in odgovorno varujejo.
Biologinja Tea Knapič, kustodinja v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, se rada pošali, da je svojo poklicno pot v muzeju začela s štetjem bolh. A v resnici je njeno raziskovalno področje glede na to, da se ukvarja z nevretenčarji, zelo široko. Biologijo zadnja leta prav strastno dopolnjuje s potapljanjem in podvodno fotografijo, tudi zato, da pester svet zanimivih drobnih organizmov približa vsem, ki vanj ne morejo vstopiti. O spremljanju in preučevanju komarjev, očarljivih pajkih, zanimivem vedenju golih polžev in tudi o izjemno ogroženih velikih leščurjih v našem morju v tokratnem podkastu V imenu narave.
Naravovarstveni nadzornik Florijan Tišler je z naravo in Triglavskim narodnim parkom povezan že od otroštva. Odraščal je pod pokljuškimi smrekami in že od nekdaj je čutil kot samoumevno, da bo njegov poklic tesno povezan z naravo. Z družino živi v Krnici, 100 metrov od območja, za katero skrbi kot nadzornik in ki obsega približno 5000 hektarjev ter se razteza od 600 pa vse do 2000 metrov nadmorske višine.
Biologa Ala Vrezca, raziskovalca na Nacionalnem inštitutu za biologijo in kustosa v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, so že od nekdaj zanimale gozdne sove. Njegovo raziskovalno pozornost pa so pritegnile predvsem kozače, ki so bile še v devetdesetih letih preteklega stoletja tudi med raziskovalci precej slabo poznane, verjetno zaradi svoje skrivnostnosti, za Ala Vrezca pa prav zato še toliko večji izziv. V tokratnem podkastu V imenu narave o skrivnostnih sovah, ki niso le nočne ptice, o vplivu mišjega leta nanje, o zahtevnem obročkanju kozač in tudi o dolgoletnih izkušnjah finske okoljske znanosti na tem področju.
Špela Borko je jamarka, aktivna je v društvu za raziskovanje jam Ljubljana. Biologinja je trenutno zaposlena kot mlada raziskovalka v skupina za speleobiologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Kot pove sta se ljubezni do zanimanj jam in biologije nastopili istočasno. Več pa v podkastvu V imenu narave.
KOT ZAGOVORNIK PTIC SI KDAJ KOMU TUDI TRN V PETI Življenjsko pot varstvene ornitologinje Katarine Denac iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je močno zaznamovalo prvo srečanje z vodomcem. "To je res čudovito obarvano bitje, ki se te težko ne bi dotaknilo," se spominja svojih ornitoloških začetkov. Ornitologija je tako v mladih letih postala njen konjiček, zdaj pa je že dobri dve desetletji poklic. O očarljivem svetu ptic, našem odnosu do njih, velikem skoviku, hribskem škrjancu in črnočelem srakoperju, naravovarstvenih projektih na Goričkem in v Vipavski dolini, pa tudi o tem, da delo ornitologov ni vedno le romantično, kakor si ga radi predstavljamo, v tokratnem podkastu V imenu narave.
Andrej Verlič, vodja službe Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, je že leta tesno povezan z naravovarstvom. Pri svojem delu zelo uživa zlasti takrat, ko mu na področju novih projektov uspe najti skupni jezik in ravnovesje med varovanjem narave in dejavnostmi, namenjenimi obiskovalcem parka. V tokratnem podkastu V imenu narave o pomenu varovanja narave sredi mesta in o vlogi zelenih površin v urbanih okoljih.
Leon Kebe je Cerkničan, doma z Velike gase. Pove, da so Notranjska, Cerknica in Cerkniško jezero vanj vtisnili globok pečat, še zlasti na področju varovanja narave, s čimer se ukvarja že dobra tri desetletja, trenutno tudi kot predstavnik Svetovne organizacije za varstvo narave WWF Adria. Ob profesionalnem naravovarstvenem delu skrbi tudi za svoj gozd in že od gimnazijskih let ostaja zvest ornitologiji. Več pa v tokratnem podkastu V imenu narave.
Dr. Janko Skok se na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru raziskovalno ukvarja z etologijo in biologijo domačih živali, pri čemer velik del svojega raziskovalnega dela posveča socialnemu življenju živali in v zadnjem času zelo aktualni temi, dobremu počutju živali. Prosti čas pa najraje preživlja na stari zapuščeni kmetiji, ki jo skupaj z ženo in otroki obujajo k življenju in kjer ima veliko priložnosti za opazovanje živali, zato se ga je prijel tudi opis opazovalec narave.
»Lahko rečem, da mi je najljubša skupina mravljiščarjev,« brez zadrege pove biologinja Barbara Zakšek s Centra za kartografijo favne in flore, kjer je njeno raziskovalno delo tesno povezano predvsem z metulji. S to skupino metuljev se ukvarja že petnajst let, navdušuje pa jo zlasti njihov življenjski krog. Mravljiščarji so namreč skupina dnevnih metuljev, ki kot gosenice živijo v mravljiščih rdečih mravelj, so pa zaradi tega tudi močno ogroženi. O metuljih in našem odnosu do njih v tokratnem podkastu V imenu narave.
Dr. Tom Turk, redni profesor za biokemijo na Oddelku za biologijo Univerze v Ljubljani, je z morjem tesno povezan že od najstniških let. Kot biokemik raziskuje predvsem toksine in biološko aktivne snovi morskih organizmov, že več kot štiri desetletja pa se v morske globine podaja kot potapljač ter naravoslovni in podvodni fotograf, saj je morska biologija, za katero sicer pravi, da je le njegov konjiček, njegova strast. O slovenskem morju in našem odnosu do njega, o prihodnosti življenja pod morsko gladino in tudi o tem, kako hitro si narava lahko opomore v tokratnem podkastu V imenu narave.
Dr. Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti ljubljanske univerze se ukvarja z več raziskovalnimi področji, med drugim z dendrologijo, gozdno genetiko, žlahtnjenjem gozdnega drevja ter gozdnim semenarstvom in drevesničarstvom. Odraščal je na Notranjskem, ki velja za deželo gozda. Tudi zdaj se za njihovo domačo hišo razprostira gozd, kamor se rad umakne. Gozdovi vedno pritegnejo njegovo pozornost tudi na številnih potovanjih, svoja opažanja pa že desetletja dokumentira tudi s fotoaparatom. Več v tokratnem podkastu V imenu narave.
Biologinja Katja Poboljšaj s Centra za kartografijo favne in flore se ukvarja predvsem z varstvom dvoživk. Pravi, da se je v zadnjih dvajsetih letih naša zavest o njihovi vlogi v naravi okrepila, saj so postale sinonim za varstvo mokrišč in vodnih habitatov. O pestri favni dvoživk pri nas, o ustreznih ukrepih ob posegih v naravo, pa tudi o žabjem princu v tokratnem podkastu V imenu narave.
Matej Vranič, poklicni fotograf in filmar, že več kot tri desetletja raziskuje in odkriva živalski svet skozi objektiv fotoaparata in kamere. V zadnjih dvajsetih letih je pripravil osem samostojnih reportaž za slovensko izdajo revije National Geographic, leta 2017 so ga izbrali za najboljšega naravoslovnega fotografa, pred dvema letoma pa se je predstavil s svojim prvim dokumentarnim filmom Ptice jezer, njihova vrnitev.
Študenta biologije Živa Hanc in Rudi Kraševec že nekaj let sodelujeta v društvu Dinaricum, ki povezuje vse, ki jih zanima narava. V naravi preživita cele mesece in se počutita domače, a se zavedata, da k temu spadajo tudi manj prijetne reči, na primer nadležni komarji. Največ pozornosti v društvu Dinaricum namenjajo velikim zverem, zlasti volkovom. Živa in Rudi jih v naravi še nista srečala, tulita pa z njimi vsako leto.
Biolog Davorin Tome je profesor, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Poznamo ga kot avtorja številnih znanstvenih, strokovnih in poljudnih del s področja biologije in ornitologije. Je tudi izjemni fotograf narave in pripovedovalec zgodb o naravi.
Biologinji druži narava. Njuno delo je sodelovanje v društvu študentov biologije. Za študij biologije je obe navdušilo morje in področji, ki ju zanimajo danes sta močno povezani. Ester je navdušena nad jamsko biologijo, Eva pa nad netopirji.
Marjana Hönigsfeld Adamič ne namenja svoje strokovne pozornosti samo njim; rdeča nit njenega dela je ohranjanje vodnih ekosistemov, od rek do vode, ki priteče iz pipe.
Če na vrtu opazite kačo in ste negotovi, za katero vrsto gre in kako ravnati, je zagotovo pravi naslov za to Kačofon, projekt, v katerem že vrsto let posebno pozornost namenjajo odnosu ljudi do kač, dajejo informacije o domorodnih vrstah kač in nasvete, kako ravnati ob srečanju z njimi. Na telefonski številki 040 322 449 se vam bo zelo verjetno oglasil biolog Griša Planinc, herpetolog, ki ga zanimajo dvoživke in plazilci, še posebej kače.
Jošt Stergaršek zase pravi, da je biolog po izobrazbi in srcu, najraje pa je kar raziskovalec narave. Kot botanik, sicer dober poznavalec flore in favne, je del ekipe Notranjskega regijskega parka, kjer ob raziskovalnem delu skrbi tudi za ozaveščanje javnosti o pomenu ohranjanja narave.
Vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame Borut Peric je geograf, krasoslovec in jamar. Sam pravi, da je najraje zadnje, ker v jamah vse teče bistveno počasneje, ker je v njih malo ljudi in ker te tam ne doseže noben signal. S krasom je povezan že od otroštva, tam je odraščal in ostal. Lahko se poistoveti s kraško pokrajino in o njej veliko ve. Najbolj ga očara skrivnostnost pretakanja podzemnih voda, ki bo verjetno vznemirjala še mnoge generacije jamarjev in krasoslovcev ali, kot rad poudari: kras se začne tam, kjer se logika konča.
Neveljaven email naslov
