Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Večerni pogovori s športniki.
Andreja Slokar se je šele v lanski sezoni prebila v svetovni pokal
V športni pogovorni oddaji »V sredo« na Valu 202 je bila tokrat sogovornica najboljša slovenska smučarka zadnje sezone svetovnega pokala Andreja Slokar. 24-letna specialistka za slalom iz Ajdovščine se je šele v lanski sezoni prebila v svetovni pokal in se s samostojno ekipo nekoliko bolj vključila v reprezentančne okvire, v zadnji sezoni pa je že dosegla dve zmagi svetovnega pokala in bila izjemno blizu olimpijski medalji. O njeni karieri, hitrem vzponu in načrtih za prihodnost se je po koncu sezone z njo pogovarjal Igor Tominec.
Nova junakinja svetovnega pokala je povedala, da sicer intervjujev ne mara prav preveč, da obožuje predvsem smučanje in tekmovanja, da pa so ji tudi tekme še ne tako davno predstavljale težavo.
"Zdaj se s tekmami dobro spopadam. Še pred tremi leti pa sem zmrznila. Ko je bil trening, sem bila super, na tekmi pa slaba. Zdaj je na srečo ravno obratno. Pomagalo mi je delo s psihologi. Poleg tega bi izpostavila Severina Lipovška, mojega kondicijskega trenerja. Ko je on začel delati z mano, nisem bila niti Š od športnice. Če zdaj pogledam za nazaj, me je malo sram, v kakšni pripravljenosti sem bila."
Je zelo družabna oseba, zato ji covid časi niso bili ravno pri srcu. Je pa res, da v svetovnem pokalu ni doživela obdobja pred covidom, tako da ji je šele letošnji finale v Meribelu prinesel tudi nekaj spektakularnega vzdušja.
"V svetovni pokal sem vstopila že po začetku epidemije covida. Pravzaprav drugačnega svetovnega pokala sploh ne poznam. In ta, ki ga jaz poznam, preveč spominja na tekme nižje ravni, na katerih poleg nas ni nikogar. Zato je bilo prav dobrodošlo, da smo se na olimpijskih igrah in na finalu svetovnega pokala, lahko tudi vsaj malo družili."
Že po koncu svetovnega pokala je v tej pomladi investirala v hitre discipline z mislijo, da izboljša svoje predstave na hitro postavljenih veleslalomih. Pozitivni stranski učinek je bil, da je osvojila naslove državne prvakinje v obeh hitrih disciplinah in v kombinaciji.
"Smo se odločili z ekipo, da se bom malo bolj vrgla v hitre discipline. Predvsem zato, ker v veleslalomu ne znam pravilno reagirati, kadar je postavljeno naravnost in je proga zelo hitra. To je trenutno moj največji minus. Ne moremo pa govoriti o novi zvezdi v hitrih disciplinah, ker mi predvsem superveleslalom ni prijetna disciplina. Hitrost je visoka, ob tem pa moraš delati zahtevne zavoje. Smuk mi je bolj všeč, sama hitrost mi ustreza, zavoji pa niso tako hudi."
Večerni pogovori s športniki.
Andreja Slokar se je šele v lanski sezoni prebila v svetovni pokal
V športni pogovorni oddaji »V sredo« na Valu 202 je bila tokrat sogovornica najboljša slovenska smučarka zadnje sezone svetovnega pokala Andreja Slokar. 24-letna specialistka za slalom iz Ajdovščine se je šele v lanski sezoni prebila v svetovni pokal in se s samostojno ekipo nekoliko bolj vključila v reprezentančne okvire, v zadnji sezoni pa je že dosegla dve zmagi svetovnega pokala in bila izjemno blizu olimpijski medalji. O njeni karieri, hitrem vzponu in načrtih za prihodnost se je po koncu sezone z njo pogovarjal Igor Tominec.
Nova junakinja svetovnega pokala je povedala, da sicer intervjujev ne mara prav preveč, da obožuje predvsem smučanje in tekmovanja, da pa so ji tudi tekme še ne tako davno predstavljale težavo.
"Zdaj se s tekmami dobro spopadam. Še pred tremi leti pa sem zmrznila. Ko je bil trening, sem bila super, na tekmi pa slaba. Zdaj je na srečo ravno obratno. Pomagalo mi je delo s psihologi. Poleg tega bi izpostavila Severina Lipovška, mojega kondicijskega trenerja. Ko je on začel delati z mano, nisem bila niti Š od športnice. Če zdaj pogledam za nazaj, me je malo sram, v kakšni pripravljenosti sem bila."
Je zelo družabna oseba, zato ji covid časi niso bili ravno pri srcu. Je pa res, da v svetovnem pokalu ni doživela obdobja pred covidom, tako da ji je šele letošnji finale v Meribelu prinesel tudi nekaj spektakularnega vzdušja.
"V svetovni pokal sem vstopila že po začetku epidemije covida. Pravzaprav drugačnega svetovnega pokala sploh ne poznam. In ta, ki ga jaz poznam, preveč spominja na tekme nižje ravni, na katerih poleg nas ni nikogar. Zato je bilo prav dobrodošlo, da smo se na olimpijskih igrah in na finalu svetovnega pokala, lahko tudi vsaj malo družili."
Že po koncu svetovnega pokala je v tej pomladi investirala v hitre discipline z mislijo, da izboljša svoje predstave na hitro postavljenih veleslalomih. Pozitivni stranski učinek je bil, da je osvojila naslove državne prvakinje v obeh hitrih disciplinah in v kombinaciji.
"Smo se odločili z ekipo, da se bom malo bolj vrgla v hitre discipline. Predvsem zato, ker v veleslalomu ne znam pravilno reagirati, kadar je postavljeno naravnost in je proga zelo hitra. To je trenutno moj največji minus. Ne moremo pa govoriti o novi zvezdi v hitrih disciplinah, ker mi predvsem superveleslalom ni prijetna disciplina. Hitrost je visoka, ob tem pa moraš delati zahtevne zavoje. Smuk mi je bolj všeč, sama hitrost mi ustreza, zavoji pa niso tako hudi."
V večeru na Valu 202 ponudimo ekskluziven vpogled v kolesarsko dirko po Franciji. Po kraljevski etapi so karte razdeljene, kakšne imata v rokah najboljša slovenska kolesarja izveste v večerni pogovorni oddaji.
Primož Roglič je prvi Slovenec v rumeni majici vodilnega kolesarja dirke po Franciji. Kako se nadaljuje dirka vseh dirk in kakšne možnosti imata najboljša slovenska kolesarja v nadljevanju dirke, izveste v posebni kolesarski oddaji v večeru na Valu 202.
V marsikaterem športu težko določimo najboljšega slovenskega posameznika. V tenisu te težave ni. Mima Jaušovec je še vedno edina s posamičnim naslovom enega izmed štirih največjih turnirjev. Radijski športni časovni stroj se bo tokrat zaustavil v letu 1977, ko je zmagala na odprtem teniškem prvenstvu Francije. Še danes se rada vrača na prizorišče svojega največjega uspeha. Jaušovčeva je kar desetkrat igrala vsaj v četrtfinalu največjih štirih turnirjev, svoj zadnji finale pa je odigrala v Parizu leta 1983. Mima Jaušovec je največje slovensko teniško ime, pozneje je sodelovala in pomagala tudi pri razvoju naslednjih generacij, bila kapetanka reprezentance in v Jugoslaviji dvakrat izbrana za športnico leta. V kakšnih razmerah se je razvila v eno najboljših igralk tedanjega obdobja, kako se je vzpenjala po teniški lestvici in kdo so njene naslednice? Odgovore ponuja tokratna epizoda Vrnitve v prihodnost z Luko Petričem, ki je predstavil tudi njeno prvo teniško avanturo v tujini.
Vsakoletni vrhunec kolesarske sezone je dirka po Franciji. Letos v neobičajnem terminu, a z večino najboljših kolesarjev. Med favoriti za skupno zmago je tudi Primož Roglič, ki je na generalki pred dobrim tednom dni doživel boleč padec. Vse kar morate vedeti pred začetkom dirke po Franciji izveste v sredinem večeru na Valu 202.
Čeprav smo v visokem poletju, se tudi zimski športniki že spogledujejo z novimi izzivi, ki se bodo začeli, ko bo pritisnil mraz. Poletni del sezone je namenjen treningom in tekmovanjem. Tudi med smučarskimi tekači. Žal pa letos kaže, da prav veliko tekem na rolkah ne bo. Slovenska vrsta je ostala precej okrnjena, saj sta tekmovalno pot končali Vesna Fabjan in Katja Višnar, Alenka Čebašek pa pričakuje naraščaj. V vlogo koordinatorja reprezentance se vrača Marko Gracer, glavni trener Nejc Brodar pa še čaka na novega pomočnika. Dosedanji olimpijski in svetovni prvak Ola Vigan Hattestad je namreč odšel za trenerja ženske vrste na Norveškem.
Najuspešnejši slovenski atlet vseh časov se je leta 2008 v Pekingu zavihtel na olimpijski prestol. Leto pozneje je v Berlinu združil olimpijski naslov z naslovom svetovnega prvaka v metu kladiva. Radijski športni časovni stroj se vrača v leto 2008, ko je Primož Kozmus navdušil z osredotočenostjo in suverenostjo. Tekmecem je nagnal strah v kosti in poskrbel za edino slovensko atletsko olimpijsko zlato. Z Borisom Ličofom, tedanjim reporterjem na nacionalnem olimpijskem stadionu, govoriva o ekipi, s katero se je zavihtel na vrh. Kako je zgradil psihično trdnost in kje je bil ključ do rezultatskega preskoka, ki mu je omogočil boj za kolajne velikih tekmovanj? V novi epizodi Vrnitve v prihodnost tudi o tem, kaj je bil vzrok za razhod obeh glavnih protagonistov največjih atletskih uspehov Primoža Kozmusa in Vladimirja Keva in kakšen potencial ima slovenska atletska šola metov? Vabljeni na atletsko popotovanje v preteklost.
Vodilna trojica v prvi ligi ohranja status quo. Olimpija ima še vedno štiri točke prednosti, potem ko je nasula sedem golov Triglavu, trener Maribora Sergej Jakirović pravi, da je treba Marcosu Tavaresu postaviti kip na zahodni tribuni, slovenski Brazilec je znova rešil vijoličaste, gost oddaje pa je bil trener Celja Dušan Kosič. Slišite lahko kaj motivira Celjane, da ohranjajo stik z velikima, več pa tudi o preobrazbi kluba. Pred leti so imeli v knežjem mestu precej težav z nezanesljivimi lastniki, potem pa so z dobro vzgojo in uspešnimi nakupi postali precej stabilnejši klub. Podrobno smo se tudi lotili Liverpoola in prvega ligaškega naslova Rdečih po 30-ih letih. Kdaj je bilo v teh treh desetletju najtežje za navijače tega angleškega velikana in kaj je najbolj botrovalo k vzponu kluba? O tem, navijač kluba in novinar MMC Mitja Lisjak, ob voditelju Luki Petriču pa so se zbrali še člani radijske športne redakcije Boštjan Janežič, Jože Pepevnik in Marko Cirman.
Mali ljubljanski prvoligaš blesti v nadaljevanju prvenstva, veliki pa je kljub vodstvu na lestvici odpustil svojega trenerja. Bravu uspeva z dolgoročnim, postopnim delom, z ekipo mladih igralcev, ki so bodisi doma vzgojeni bodisi drugje niso dobili priložnosti, Olimpija pa vseskozi išče krajšnice. V oddaji boste slišali več o mladi gardi Brava in kdo je Dino Skender, novi trener Olimpije. Podrobneje tudi o skromnih predstavah sicer obetavnega Celja in o Mariboru, ki mirno koraka proti vrhu, tudi po zaslugi širokega kadra in dobre organizacije. Gostje oddaje so bili Matej Grošelj s časnika Dnevnik ter iz radijske športne redakcije Marko Cirman, Boštjan Janežič in voditelj Luka Petrič.
Na svoj račun boste prišli ljubitelji kvizov. Kviz oddaje Žoga je okrogla je seveda nogometen, gostje oddaje pa so odgovarjali na vprašanja kot so: Kateri ekipi je Claudio Ranieri vodil pred in po Leicestru, kdo je bil lani norveški prvak in kateri klubi so bili največkrat slovenski podprvaki? V oddaji tudi o prerojenem Kevinu Kamplu, ki je navdušil v obeh krogih nadaljevanja bundeslige in o Safetu Hadžiću, ki je prejšnji teden priznal, da se mu maje stolček, kljub temu, da je Olimpija prva na lestvici s petimi točkami naskoka. Ob voditelju Luki Petriču so se zbrali Aljaž Golčer, Marko Cirman, Jože Pepevnik in Marko Polak.
Neveljaven email naslov