Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za zbranost in varnost pri delu je pomembno ustrezno razmerje živil v posameznem dnevnem obroku in velikost porcije
Ustrezna prehrana je na delovnem mestu zelo pomembna. Človek v 40-ih letih delovne dobe na delovnem mestu preživi vsaj četrtino svojega življenja oziroma več kot 8600 dni, način prehranjevanja, kar ne vpliva le na učinkovitost, varnost in zbranost pri delu, temveč tudi na kvaliteto in dolžino življenja. Podatki o tem, kako se prehranjujemo na delovnem mestu pa žal niso najbolj spodbudni, poudarja mag. Rok Poličnik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje:
“Napako delamo že pri tem, ker preskakujemo zajtrk. To pa je povezano tudi z malico na delovnem mestu. Če ne zaužijemo uravnoteženega zajtrka, večkrat posežemo po prigrizkih ali pa si potem privoščimo preobilno kosilo, kar vpliva na slabšo delovno storilnost in na zdravje človeka.”
Prigrizki, zlasti če so bogati z maščobami, sladkorjem in soljo, lahko pomenijo velik delež zaužite energije. Ljudje jih navadno ne štejemo za redni obrok, kot je kosilo ali večerja, temveč jih pogosto zaužijemo mimogrede: v avtu, med gledanjem televizije, med delom za računalnikom, kot tolažbo v stresnih situacijah in podobno.
“Zavedajte se – vse, kar zaužijemo, pomeni dodatno energijo v telesu in pomembno vpliva na našo težo!”
Mag. Rok Poličnik za zdravo prehranjevanje doma in na delovnem mestu svetuje naslednje:
Za zbranost in varnost pri delu je pomembno ustrezno razmerje živil v posameznem dnevnem obroku in velikost porcije
Ustrezna prehrana je na delovnem mestu zelo pomembna. Človek v 40-ih letih delovne dobe na delovnem mestu preživi vsaj četrtino svojega življenja oziroma več kot 8600 dni, način prehranjevanja, kar ne vpliva le na učinkovitost, varnost in zbranost pri delu, temveč tudi na kvaliteto in dolžino življenja. Podatki o tem, kako se prehranjujemo na delovnem mestu pa žal niso najbolj spodbudni, poudarja mag. Rok Poličnik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje:
“Napako delamo že pri tem, ker preskakujemo zajtrk. To pa je povezano tudi z malico na delovnem mestu. Če ne zaužijemo uravnoteženega zajtrka, večkrat posežemo po prigrizkih ali pa si potem privoščimo preobilno kosilo, kar vpliva na slabšo delovno storilnost in na zdravje človeka.”
Prigrizki, zlasti če so bogati z maščobami, sladkorjem in soljo, lahko pomenijo velik delež zaužite energije. Ljudje jih navadno ne štejemo za redni obrok, kot je kosilo ali večerja, temveč jih pogosto zaužijemo mimogrede: v avtu, med gledanjem televizije, med delom za računalnikom, kot tolažbo v stresnih situacijah in podobno.
“Zavedajte se – vse, kar zaužijemo, pomeni dodatno energijo v telesu in pomembno vpliva na našo težo!”
Mag. Rok Poličnik za zdravo prehranjevanje doma in na delovnem mestu svetuje naslednje:
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov