Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nič ni narobe, če se za praznike razvajamo, a naj prazniki trajajo le dva dneva in ne vse leto
Pred velikonočnimi prazniki pod drobnogled jemljemo velikonočne dobrote. Te se pri nas od ene regije do druge nekoliko razlikujejo, skoraj povsod pa mizo krasijo velikonočna jajca, šunka, hren in potica. Jajca so bila še pred nedavnim zaradi vsebnosti holesterola na zatožni klopi, toda, kot poudarja dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec, zaužiti holesterol ne vpliva bistveno na raven holesterola v krvi, če smo zdravi in nam sistem za uravnavanje holesterola v telesu dobro deluje. Nadaljujemo z nasveti za nakup šunke, poudarjamo pozitivne učinke hrena in opominjamo na sladkor in maščobe v potici.
Nekaj nasvetov za bolj zdrave velikonočne praznike:
“Prazniki naj bodo čas, ko uživamo v praznični hrani. Nič ne bo narobe, če bomo nekaj dni jedli veliko več, kot naše telo potrebuje. Ključno je, da se zavedamo, da prazniki trajajo le dan ali dva in ne ves teden ali kar vsak dan.”
Namig mag. inž. živilstva in prehrane Anje Pristavec za praznični jedilnik:
Zajtrk:
Kosilo:
Večerja:
Malica:
Nič ni narobe, če se za praznike razvajamo, a naj prazniki trajajo le dva dneva in ne vse leto
Pred velikonočnimi prazniki pod drobnogled jemljemo velikonočne dobrote. Te se pri nas od ene regije do druge nekoliko razlikujejo, skoraj povsod pa mizo krasijo velikonočna jajca, šunka, hren in potica. Jajca so bila še pred nedavnim zaradi vsebnosti holesterola na zatožni klopi, toda, kot poudarja dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec, zaužiti holesterol ne vpliva bistveno na raven holesterola v krvi, če smo zdravi in nam sistem za uravnavanje holesterola v telesu dobro deluje. Nadaljujemo z nasveti za nakup šunke, poudarjamo pozitivne učinke hrena in opominjamo na sladkor in maščobe v potici.
Nekaj nasvetov za bolj zdrave velikonočne praznike:
“Prazniki naj bodo čas, ko uživamo v praznični hrani. Nič ne bo narobe, če bomo nekaj dni jedli veliko več, kot naše telo potrebuje. Ključno je, da se zavedamo, da prazniki trajajo le dan ali dva in ne ves teden ali kar vsak dan.”
Namig mag. inž. živilstva in prehrane Anje Pristavec za praznični jedilnik:
Zajtrk:
Kosilo:
Večerja:
Malica:
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov