Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nič ni narobe, če se za praznike razvajamo, a naj prazniki trajajo le dva dneva in ne vse leto
Pred velikonočnimi prazniki pod drobnogled jemljemo velikonočne dobrote. Te se pri nas od ene regije do druge nekoliko razlikujejo, skoraj povsod pa mizo krasijo velikonočna jajca, šunka, hren in potica. Jajca so bila še pred nedavnim zaradi vsebnosti holesterola na zatožni klopi, toda, kot poudarja dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec, zaužiti holesterol ne vpliva bistveno na raven holesterola v krvi, če smo zdravi in nam sistem za uravnavanje holesterola v telesu dobro deluje. Nadaljujemo z nasveti za nakup šunke, poudarjamo pozitivne učinke hrena in opominjamo na sladkor in maščobe v potici.
Nekaj nasvetov za bolj zdrave velikonočne praznike:
“Prazniki naj bodo čas, ko uživamo v praznični hrani. Nič ne bo narobe, če bomo nekaj dni jedli veliko več, kot naše telo potrebuje. Ključno je, da se zavedamo, da prazniki trajajo le dan ali dva in ne ves teden ali kar vsak dan.”
Namig mag. inž. živilstva in prehrane Anje Pristavec za praznični jedilnik:
Zajtrk:
Kosilo:
Večerja:
Malica:
Nič ni narobe, če se za praznike razvajamo, a naj prazniki trajajo le dva dneva in ne vse leto
Pred velikonočnimi prazniki pod drobnogled jemljemo velikonočne dobrote. Te se pri nas od ene regije do druge nekoliko razlikujejo, skoraj povsod pa mizo krasijo velikonočna jajca, šunka, hren in potica. Jajca so bila še pred nedavnim zaradi vsebnosti holesterola na zatožni klopi, toda, kot poudarja dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec, zaužiti holesterol ne vpliva bistveno na raven holesterola v krvi, če smo zdravi in nam sistem za uravnavanje holesterola v telesu dobro deluje. Nadaljujemo z nasveti za nakup šunke, poudarjamo pozitivne učinke hrena in opominjamo na sladkor in maščobe v potici.
Nekaj nasvetov za bolj zdrave velikonočne praznike:
“Prazniki naj bodo čas, ko uživamo v praznični hrani. Nič ne bo narobe, če bomo nekaj dni jedli veliko več, kot naše telo potrebuje. Ključno je, da se zavedamo, da prazniki trajajo le dan ali dva in ne ves teden ali kar vsak dan.”
Namig mag. inž. živilstva in prehrane Anje Pristavec za praznični jedilnik:
Zajtrk:
Kosilo:
Večerja:
Malica:
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” v ospredje postavljamo kašice za najmlajše. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so podrobno pregledali 12 žitnih in mlečno žitnih kašic, ki vsebujejo zdrob. Izbrali so le osnovne izdelke, brez dodanega suhega sadja, keksov ali čokolade, saj izdelki z dodatki za prehrano dojenčkov niso priporočljivi. A tudi v žitnih kašicah se lahko skrivajo dodatni sladkor in nepotrebni aditivi, zato si gre ob nakupu vzeti čas in pozorno prebrati seznam sestavin in hranilnih tabel na izdelku, poudarja Anja Zupan z ZPS, ki v pogovoru povzema ugotovitve primerjalnega ocenjevanja. Vabljeni k poslušanju!
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Če bi vas povprašali po dioksinih, furanih in PCB-jih bi bržkone večina le skomignila z rameni. A brez skrbi. Bolj kot to, kako jih poimenovati, je pomembno, da vemo, da so med nami, da nastajajo zaradi človekovega onesnaževanja in da se lahko nahajajo tudi v živilih. V hrani jih gre najti zlasti v maščobnem tkivu živali, akumulirajo pa se po prehranjevalni verigi navzgor. Kar pomeni, da je človek tisti, ki jih užije zadnji. Ker gre za halogenirane organske spojine, ki se razgrajujejo zelo počasi in so razvrščene med dvanajst za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal, je prav, da o njih zopet spomnimo v rubriki Veste, kaj jeste. Pogovarjali smo se z dr. Urško Blaznik z NIJZ.
Ko govorimo o smernicah zdrave prehrane, govorimo o pravilnem rednem uživanju sadja, ki bistveno pripomore k boljšemu počutju in zdravju. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Sadje poleg vode vsebuje veliko vitaminov, vlaknin ter tudi mineralov in ogljikovih hidratov. V zadnjih urah je marsikdo zaužil izjemne količine različne hrane, velikonočni prazniki so za nami. In marsikateri obrok si lahko olajšamo ali ga prilagodimo tako, da zaužijemo sadje. Je pomembno, kdaj se zaužije sadje? Kako je z eksotičnim sadjem? Katere so koristi teh vrst sadja? Podrobneje v pogovoru s strokovnjakom za zdravo prehrano Mariem Sambolcem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
O sirnih namazih bo tekla beseda v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Mnogi si ga, verjamemo, radi privoščite ob jutrih ali večerih na rezini kruha, ob skodelici čaja ali kave. Nemalo vrst jih je najti na trgovskih policah. Med njimi sicer ni bistvenih razlik, vseeno pa obstajajo, zato je prav, da izberemo tiste, ki so po svoji prehranski sestavi najbolj ugodni. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili primerjalni test desetih sirnih namazov. Preverili so njihovo sestavo in senzorične lastnosti. O testu smo se pogovarjali z Anjo Zupan, prehransko strokovnjakinjo z ZPS.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Ponudba sadja in zelenjave v trgovinah že dolgo ni več odvisna od sezone. Kljub temu prehranski strokovnjaki potrošnikom svetujejo, naj uživajo pridelke predvsem v času njihove naravne sezone pridelave. Zakaj? Sezonska, sveža in pravkar dozorela zelenjava in sadje sta praviloma okusnejša in vsebujeta več hranilni snovi, poleg tega pa ju niso pripeljali od daleč in s transportom povzročili dodatnega nepotrebnega onesnaževanja okolja. Nista pa to edina razloga, pove Marjana Peterman, strokovna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije.
Neveljaven email naslov