Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za posamezno živilo moramo izbrati takšen postopek konzerviranja, ki najbolj ohrani njegovo kakovost in doseže tudi ustrezno trajnost
Jesen prinaša obilo plodov, dobrot, ki jih želimo ohraniti za daljši čas in jih zato skušamo na različne načine zaščititi pred kvarjenjem in obdržati njihovo obstojnost. Lahko jih vlagamo v kozarce, lahko jih zamrzujemo, toplotno obdelamo, sušimo, ali celo dimimo. Vsi ti načini so namenjeni zmanjšanju števila škodljivih mikroorganizmov in tudi encimov, ki negativno vplivajo na kakovost hrane. Različni postopki konzerviranja imajo različen vpliv na hranilne in senzorične lastnosti živila, ki ga konzerviramo, poudarja dr. Pavel Pollak z Nacionalnega inštituta za varno zdravje, sogovornik v tokratni oddaji. Živila kratkoročno zaščitimo pred kvarjenjem že s tem, da jih hranimo v hladilniku.
“V veliki meri o trajnosti vloženega živila odločajo ustrezni higienski postopki, zato smo pri polnjenju pazljivi na pravilno rokovanje s svežim sadjem in zelenjavo, na čistočo opreme, ki jo uporabljamo (čiste kuhinjske krpe, papirnate brisače, zajemalke…) ter na ustrezno osebno higieno, shranjevanje…” Pavel Pollak, NIJZ
Vir: NIJZ
Za posamezno živilo moramo izbrati takšen postopek konzerviranja, ki najbolj ohrani njegovo kakovost in doseže tudi ustrezno trajnost
Jesen prinaša obilo plodov, dobrot, ki jih želimo ohraniti za daljši čas in jih zato skušamo na različne načine zaščititi pred kvarjenjem in obdržati njihovo obstojnost. Lahko jih vlagamo v kozarce, lahko jih zamrzujemo, toplotno obdelamo, sušimo, ali celo dimimo. Vsi ti načini so namenjeni zmanjšanju števila škodljivih mikroorganizmov in tudi encimov, ki negativno vplivajo na kakovost hrane. Različni postopki konzerviranja imajo različen vpliv na hranilne in senzorične lastnosti živila, ki ga konzerviramo, poudarja dr. Pavel Pollak z Nacionalnega inštituta za varno zdravje, sogovornik v tokratni oddaji. Živila kratkoročno zaščitimo pred kvarjenjem že s tem, da jih hranimo v hladilniku.
“V veliki meri o trajnosti vloženega živila odločajo ustrezni higienski postopki, zato smo pri polnjenju pazljivi na pravilno rokovanje s svežim sadjem in zelenjavo, na čistočo opreme, ki jo uporabljamo (čiste kuhinjske krpe, papirnate brisače, zajemalke…) ter na ustrezno osebno higieno, shranjevanje…” Pavel Pollak, NIJZ
Vir: NIJZ
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov