Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za posamezno živilo moramo izbrati takšen postopek konzerviranja, ki najbolj ohrani njegovo kakovost in doseže tudi ustrezno trajnost
Jesen prinaša obilo plodov, dobrot, ki jih želimo ohraniti za daljši čas in jih zato skušamo na različne načine zaščititi pred kvarjenjem in obdržati njihovo obstojnost. Lahko jih vlagamo v kozarce, lahko jih zamrzujemo, toplotno obdelamo, sušimo, ali celo dimimo. Vsi ti načini so namenjeni zmanjšanju števila škodljivih mikroorganizmov in tudi encimov, ki negativno vplivajo na kakovost hrane. Različni postopki konzerviranja imajo različen vpliv na hranilne in senzorične lastnosti živila, ki ga konzerviramo, poudarja dr. Pavel Pollak z Nacionalnega inštituta za varno zdravje, sogovornik v tokratni oddaji. Živila kratkoročno zaščitimo pred kvarjenjem že s tem, da jih hranimo v hladilniku.
“V veliki meri o trajnosti vloženega živila odločajo ustrezni higienski postopki, zato smo pri polnjenju pazljivi na pravilno rokovanje s svežim sadjem in zelenjavo, na čistočo opreme, ki jo uporabljamo (čiste kuhinjske krpe, papirnate brisače, zajemalke…) ter na ustrezno osebno higieno, shranjevanje…” Pavel Pollak, NIJZ
Vir: NIJZ
Za posamezno živilo moramo izbrati takšen postopek konzerviranja, ki najbolj ohrani njegovo kakovost in doseže tudi ustrezno trajnost
Jesen prinaša obilo plodov, dobrot, ki jih želimo ohraniti za daljši čas in jih zato skušamo na različne načine zaščititi pred kvarjenjem in obdržati njihovo obstojnost. Lahko jih vlagamo v kozarce, lahko jih zamrzujemo, toplotno obdelamo, sušimo, ali celo dimimo. Vsi ti načini so namenjeni zmanjšanju števila škodljivih mikroorganizmov in tudi encimov, ki negativno vplivajo na kakovost hrane. Različni postopki konzerviranja imajo različen vpliv na hranilne in senzorične lastnosti živila, ki ga konzerviramo, poudarja dr. Pavel Pollak z Nacionalnega inštituta za varno zdravje, sogovornik v tokratni oddaji. Živila kratkoročno zaščitimo pred kvarjenjem že s tem, da jih hranimo v hladilniku.
“V veliki meri o trajnosti vloženega živila odločajo ustrezni higienski postopki, zato smo pri polnjenju pazljivi na pravilno rokovanje s svežim sadjem in zelenjavo, na čistočo opreme, ki jo uporabljamo (čiste kuhinjske krpe, papirnate brisače, zajemalke…) ter na ustrezno osebno higieno, shranjevanje…” Pavel Pollak, NIJZ
Vir: NIJZ
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” smo se spraševali, kako modro in zdravo je uživati kupljene predpripravljene omake, ki jih dodamo rižu ali testeninam. Pogledali smo, kaj vsebujejo in ali si je, kar je retorično vprašanje, vendar bolj modro pripraviti doma omako iz svežih sestavin. Pogovarjali smo se z Vido Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Ribe so pomemben vir biološko vrednih beljakovin in mnogih drugih snovi, ki koristno vplivajo na naše zdravje. Omega 3 maščobne kisline, tu so še minerali, jod, selen in kalcij, in v maščobah topna vitamin D in A. Se pa zaradi onesnaževanja okolja tudi pri ribah srečujemo s snovmi, ki negativno vplivajo na človekovo zdravje. Tu gre izmed vseh onesnaževal omeniti zlasti strupene kovine, med njimi tudi metilno živo srebro in pa ostale obstojne organske onesnaževalce. Kako naj torej vemo, kakšno in katero ribo izbrati, kako zdrave so konzervirane ribe in kako pogosto uživanje rib priporočajo strokovnjaki, o tem smo se v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” pogovarjali z dr. Stanislavo Kirinčič, doktorico živilskih znanosti z Javnega inštituta za javno zdravje.
Neveljaven email naslov