Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V avtomatih prevladujejo pijače, sokovi in napitki, preostala živila pa so predvsem sladki in slani prigrizki, sendviči, sadje pa je redko prisotno
V avtomatih prevladujejo pijače, sokovi in napitki, preostala živila pa so predvsem sladki in slani prigrizki, sendviči, sadje pa je redko prisotno
Predavanja na fakultetah se bližajo koncu, pred vrati je poletno izpitno obdobje, zahtevno in naporno tudi za po večini mlade in zdrave študente. Kako pomembna je pravilna prehrana za premagovanje študijskih, mentalnih in psihičnih naporov, vemo vsi, ki smo kadar koli sedeli v študijskih klopeh. Vseeno raziskave kažejo, da se študentke in študenti ne prehranjujejo ustrezno. Izbira njihovih obrokov je odvisna tako od cene kot od oddaljenosti do vira obroka, kar ponudbo hrane prepogosto zoži na hitro hrano in na subvencionirano prehrano. ZPS je v okviru projekta Študent – veš, kaj ješ v sodelovanju s partnerji izvedla vizualno analizo 40 študentskih obrokov, namen projekta pa je ozavestiti in podučiti tako ponudnike študentske prehrane kot študente in jih spodbuditi k zdravemu prehranjevanju. O projektu s prehransko strokovnjakinjo Anjo Zupan z Zveze potrošnikov Slovenije.
“Glede na smernice zdravega prehranjevanja za študente mora kosilo vsebovati juho, glavno jed, solato in sadež ter vodo ali nesladkan čaj. Priporočeni načini priprave živil so kuhanje v sopari oziroma v parnih konvektomatih, dušenje v lastnem soku in z dodatkom vode oziroma dušenje z malo dodane maščobe in soli. Načini priprave, kot sta praženje na maščobi in cvrenje, so po smernicah odsvetovani, če pa takšna živila že so na menijih, naj ne bodo prepogosto – ne več kot enkrat na teden. A vizualna analiza 40 obrokov potrjuje, da so v praksi obroki, kuhani v sopari, v manjšini.” – ZPS
Vir: ZPS
V avtomatih prevladujejo pijače, sokovi in napitki, preostala živila pa so predvsem sladki in slani prigrizki, sendviči, sadje pa je redko prisotno
V avtomatih prevladujejo pijače, sokovi in napitki, preostala živila pa so predvsem sladki in slani prigrizki, sendviči, sadje pa je redko prisotno
Predavanja na fakultetah se bližajo koncu, pred vrati je poletno izpitno obdobje, zahtevno in naporno tudi za po večini mlade in zdrave študente. Kako pomembna je pravilna prehrana za premagovanje študijskih, mentalnih in psihičnih naporov, vemo vsi, ki smo kadar koli sedeli v študijskih klopeh. Vseeno raziskave kažejo, da se študentke in študenti ne prehranjujejo ustrezno. Izbira njihovih obrokov je odvisna tako od cene kot od oddaljenosti do vira obroka, kar ponudbo hrane prepogosto zoži na hitro hrano in na subvencionirano prehrano. ZPS je v okviru projekta Študent – veš, kaj ješ v sodelovanju s partnerji izvedla vizualno analizo 40 študentskih obrokov, namen projekta pa je ozavestiti in podučiti tako ponudnike študentske prehrane kot študente in jih spodbuditi k zdravemu prehranjevanju. O projektu s prehransko strokovnjakinjo Anjo Zupan z Zveze potrošnikov Slovenije.
“Glede na smernice zdravega prehranjevanja za študente mora kosilo vsebovati juho, glavno jed, solato in sadež ter vodo ali nesladkan čaj. Priporočeni načini priprave živil so kuhanje v sopari oziroma v parnih konvektomatih, dušenje v lastnem soku in z dodatkom vode oziroma dušenje z malo dodane maščobe in soli. Načini priprave, kot sta praženje na maščobi in cvrenje, so po smernicah odsvetovani, če pa takšna živila že so na menijih, naj ne bodo prepogosto – ne več kot enkrat na teden. A vizualna analiza 40 obrokov potrjuje, da so v praksi obroki, kuhani v sopari, v manjšini.” – ZPS
Vir: ZPS
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov