Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Uživamo bistveno preveč visoko koncentriranih živil

16.10.2019

Morali bomo resetirati družbo – je ena od izjav našega tokratnega sogovornika v rubriki Veste, kaj jeste? Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo svetovni dan hrane promovira že 40 let. In v Sloveniji kljub nekaterim akcijam in pobudam očitno še nismo na točki, ko bi lahko rekli, da se dobro prehranjujemo.

16. oktober je svetovni dan hrane

16. oktobra pod pokroviteljstvom Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo že 40 let zaznamujemo svetovni dan hrane. “Do hrane smo imeli spoštovanje, pa smo ga žal izgubili,” začne pogovor upokojeni profesor dr. Peter Raspor, mednarodno priznan strokovnjak na področju biotehnologije, mikrobiologije in varnosti živil. Na hrano moramo gledati trajnostno, čeprav je ta sama po sebi minljiva in kvarljiva. Kot družba še vedno ne vemo, od kod točno prihaja in kaj vsebuje.

»Mi imamo hrane preveč. Ne znamo se odločati niti o tem, kaj je tisto, kar je najboljše za naš organizem, za naše potrebe.«

V splošnem uživamo preveč visoko koncentriranih živil. Že dolgo so to sladkarije, sokovi, gazirane pijače, zdaj tudi vse bolj priljubljena prehranska dopolnila. Da nekaj takšnega, kar je sicer oglaševano kot nujno in super zdravo, ni nujno to za vsakega posameznika posebej, se morajo naučiti že najmlajši. Odnos do hrane se torej začne že zelo zgodaj.

»Starši so izgubili stik s tem, da je zemlja osnova za to, da bo na njej zrasla ali trava, koruza ali pšenica. Da bo recimo trava lahko dobra hrana za govedo in da bo krava dala dobro mleko, ki bo pravilno predelano, imelo določen rok trajanja in ga bo treba ob pravem času in pravem obroku zaužiti. Vsi ti elementi so pomembni.«

Letošnja tema konference ob svetovnem dnevu hrane, ki poteka na zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani, je Naša dejanja so naša prihodnost. Z zdravim prehranjevanjem za svet brez lakote. 


Veste, kaj jeste

329 epizod


V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.

Uživamo bistveno preveč visoko koncentriranih živil

16.10.2019

Morali bomo resetirati družbo – je ena od izjav našega tokratnega sogovornika v rubriki Veste, kaj jeste? Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo svetovni dan hrane promovira že 40 let. In v Sloveniji kljub nekaterim akcijam in pobudam očitno še nismo na točki, ko bi lahko rekli, da se dobro prehranjujemo.

16. oktober je svetovni dan hrane

16. oktobra pod pokroviteljstvom Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo že 40 let zaznamujemo svetovni dan hrane. “Do hrane smo imeli spoštovanje, pa smo ga žal izgubili,” začne pogovor upokojeni profesor dr. Peter Raspor, mednarodno priznan strokovnjak na področju biotehnologije, mikrobiologije in varnosti živil. Na hrano moramo gledati trajnostno, čeprav je ta sama po sebi minljiva in kvarljiva. Kot družba še vedno ne vemo, od kod točno prihaja in kaj vsebuje.

»Mi imamo hrane preveč. Ne znamo se odločati niti o tem, kaj je tisto, kar je najboljše za naš organizem, za naše potrebe.«

V splošnem uživamo preveč visoko koncentriranih živil. Že dolgo so to sladkarije, sokovi, gazirane pijače, zdaj tudi vse bolj priljubljena prehranska dopolnila. Da nekaj takšnega, kar je sicer oglaševano kot nujno in super zdravo, ni nujno to za vsakega posameznika posebej, se morajo naučiti že najmlajši. Odnos do hrane se torej začne že zelo zgodaj.

»Starši so izgubili stik s tem, da je zemlja osnova za to, da bo na njej zrasla ali trava, koruza ali pšenica. Da bo recimo trava lahko dobra hrana za govedo in da bo krava dala dobro mleko, ki bo pravilno predelano, imelo določen rok trajanja in ga bo treba ob pravem času in pravem obroku zaužiti. Vsi ti elementi so pomembni.«

Letošnja tema konference ob svetovnem dnevu hrane, ki poteka na zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani, je Naša dejanja so naša prihodnost. Z zdravim prehranjevanjem za svet brez lakote. 


18.01.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


11.01.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


04.01.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


28.12.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


21.12.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


14.12.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


07.12.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


30.11.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


23.11.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


16.11.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


09.11.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


02.11.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


26.10.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


19.10.2016

Predpripravljene omake

V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” smo se spraševali, kako modro in zdravo je uživati kupljene predpripravljene omake, ki jih dodamo rižu ali testeninam. Pogledali smo, kaj vsebujejo in ali si je, kar je retorično vprašanje, vendar bolj modro pripraviti doma omako iz svežih sestavin. Pogovarjali smo se z Vido Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.


12.10.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


05.10.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


28.09.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


21.09.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


14.09.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


07.09.2016

Veste, kaj jeste?: Ribe

Ribe so pomemben vir biološko vrednih beljakovin in mnogih drugih snovi, ki koristno vplivajo na naše zdravje. Omega 3 maščobne kisline, tu so še minerali, jod, selen in kalcij, in v maščobah topna vitamin D in A. Se pa zaradi onesnaževanja okolja tudi pri ribah srečujemo s snovmi, ki negativno vplivajo na človekovo zdravje. Tu gre izmed vseh onesnaževal omeniti zlasti strupene kovine, med njimi tudi metilno živo srebro in pa ostale obstojne organske onesnaževalce. Kako naj torej vemo, kakšno in katero ribo izbrati, kako zdrave so konzervirane ribe in kako pogosto uživanje rib priporočajo strokovnjaki, o tem smo se v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” pogovarjali z dr. Stanislavo Kirinčič, doktorico živilskih znanosti z Javnega inštituta za javno zdravje.


Stran 14 od 17
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov