Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Uživamo bistveno preveč visoko koncentriranih živil

16.10.2019

Morali bomo resetirati družbo – je ena od izjav našega tokratnega sogovornika v rubriki Veste, kaj jeste? Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo svetovni dan hrane promovira že 40 let. In v Sloveniji kljub nekaterim akcijam in pobudam očitno še nismo na točki, ko bi lahko rekli, da se dobro prehranjujemo.

16. oktober je svetovni dan hrane

16. oktobra pod pokroviteljstvom Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo že 40 let zaznamujemo svetovni dan hrane. “Do hrane smo imeli spoštovanje, pa smo ga žal izgubili,” začne pogovor upokojeni profesor dr. Peter Raspor, mednarodno priznan strokovnjak na področju biotehnologije, mikrobiologije in varnosti živil. Na hrano moramo gledati trajnostno, čeprav je ta sama po sebi minljiva in kvarljiva. Kot družba še vedno ne vemo, od kod točno prihaja in kaj vsebuje.

»Mi imamo hrane preveč. Ne znamo se odločati niti o tem, kaj je tisto, kar je najboljše za naš organizem, za naše potrebe.«

V splošnem uživamo preveč visoko koncentriranih živil. Že dolgo so to sladkarije, sokovi, gazirane pijače, zdaj tudi vse bolj priljubljena prehranska dopolnila. Da nekaj takšnega, kar je sicer oglaševano kot nujno in super zdravo, ni nujno to za vsakega posameznika posebej, se morajo naučiti že najmlajši. Odnos do hrane se torej začne že zelo zgodaj.

»Starši so izgubili stik s tem, da je zemlja osnova za to, da bo na njej zrasla ali trava, koruza ali pšenica. Da bo recimo trava lahko dobra hrana za govedo in da bo krava dala dobro mleko, ki bo pravilno predelano, imelo določen rok trajanja in ga bo treba ob pravem času in pravem obroku zaužiti. Vsi ti elementi so pomembni.«

Letošnja tema konference ob svetovnem dnevu hrane, ki poteka na zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani, je Naša dejanja so naša prihodnost. Z zdravim prehranjevanjem za svet brez lakote. 


Veste, kaj jeste

329 epizod


V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.

Uživamo bistveno preveč visoko koncentriranih živil

16.10.2019

Morali bomo resetirati družbo – je ena od izjav našega tokratnega sogovornika v rubriki Veste, kaj jeste? Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo svetovni dan hrane promovira že 40 let. In v Sloveniji kljub nekaterim akcijam in pobudam očitno še nismo na točki, ko bi lahko rekli, da se dobro prehranjujemo.

16. oktober je svetovni dan hrane

16. oktobra pod pokroviteljstvom Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo že 40 let zaznamujemo svetovni dan hrane. “Do hrane smo imeli spoštovanje, pa smo ga žal izgubili,” začne pogovor upokojeni profesor dr. Peter Raspor, mednarodno priznan strokovnjak na področju biotehnologije, mikrobiologije in varnosti živil. Na hrano moramo gledati trajnostno, čeprav je ta sama po sebi minljiva in kvarljiva. Kot družba še vedno ne vemo, od kod točno prihaja in kaj vsebuje.

»Mi imamo hrane preveč. Ne znamo se odločati niti o tem, kaj je tisto, kar je najboljše za naš organizem, za naše potrebe.«

V splošnem uživamo preveč visoko koncentriranih živil. Že dolgo so to sladkarije, sokovi, gazirane pijače, zdaj tudi vse bolj priljubljena prehranska dopolnila. Da nekaj takšnega, kar je sicer oglaševano kot nujno in super zdravo, ni nujno to za vsakega posameznika posebej, se morajo naučiti že najmlajši. Odnos do hrane se torej začne že zelo zgodaj.

»Starši so izgubili stik s tem, da je zemlja osnova za to, da bo na njej zrasla ali trava, koruza ali pšenica. Da bo recimo trava lahko dobra hrana za govedo in da bo krava dala dobro mleko, ki bo pravilno predelano, imelo določen rok trajanja in ga bo treba ob pravem času in pravem obroku zaužiti. Vsi ti elementi so pomembni.«

Letošnja tema konference ob svetovnem dnevu hrane, ki poteka na zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani, je Naša dejanja so naša prihodnost. Z zdravim prehranjevanjem za svet brez lakote. 


26.12.2018

Bolj kalorična od alkohola je le še maščoba

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


19.12.2018

Tudi v domači kuhinji lahko pripravimo jedi z bolj ugodno prehransko sestavo

Izboljševanje sestave živil je izraz, ki se sliši nekoliko zagonetno in nekaj, s čimer bi se bržkone morala ukvarjati prehranska industrija. A tudi v domači kuhinji lahko pripravimo jedi z bolj ugodno prehransko sestavo. To preprosto pomeni, da pri pripravi jedi dodamo manj škodljivih maščob, sladkorja ali soli. Ker se bližajo prazniki in bodo mize obložene z dobrotami, smo kot primer vzeli piškote. Prehranska strokovnjakinja Anja Zupan je raziskovala, ali se všečnost piškotov spremeni, če jim odvzamemo ali sladkor ali maslo, in ali to pomeni, da recepte za peko sladic lahko beremo tudi z zadržkom in kritično distanco. Dodajamo tudi nasvete za modro kupovanje piškotov in sladic.


12.12.2018

Kruh res redi?

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


05.12.2018

Repa je bogata z antioksidanti

Repo lahko uživamo surovo, kuhano, še posebej pogosto pa v poznojesenskem in zimskem času na krožnikih kraljuje kisla repa. Njeno odličnost gre iskati v nizki kalorični vrednosti, visoki vsebnosti antioksidantov ter vitaminov in mineralov, s termično obdelavo pa, po besedah prof. dr. Janeza Hribarja z Biotehniške fakultete v Ljubljani, hranilne vrednosti skoraj ne izgubi. O tem, kaj repa vsebuje, od kod njen ostrejši, celo rahlo pekoč okus in tudi, kako jo hraniti, o vsem tem prisluhnite v tokratni rubriki »Veste, kaj jeste?«.


28.11.2018

Losos

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


21.11.2018

Naj ne spodrsne na maščobah

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


14.11.2018

Konzerviranje živil v domači kuhinji

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


07.11.2018

Z rafinirano fruktozo do civilizacijskih bolezni

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


31.10.2018

Običajni ali sladki krompir?

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


24.10.2018

Prazna vreča ne stoji pokonci

Če se resneje ukvarjate s športom, morate svoji prehrani dodati predvsem več soli, ter poskbeti za dovolj energije


17.10.2018

Kaj imata skupnega maslo in margarina? Zmernost

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


10.10.2018

Bučno olje je zdravo, a kot vsa maščoba, kalorično

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


03.10.2018

Starostniki hrano okušajo drugače

Kako se uspešno postarati? Del odgovora je tudi ustrezna prehrana. Poleg prekomerne telesne mase je pri starejših izziv tudi izgubljanje mišične in kostne mase ter večja verjetnost za hranilno in energijsko podhranjenost. S staranjem se zmanjšujejo funkcije prebavnega sistema, pogosteje se pojavljajo različne kronične bolezni, prav tako ima velik vpliv ekonomski status, saj lahko nizki dohodki onemogočajo sestavo hranilno ustrezne prehrane. Priporočena prehrana in zadostna telesna dejavnost sta zato še kako pomembni.


26.09.2018

Učinkovit je le dolgoročen “detox”

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


19.09.2018

Gobe imajo zelo visoko vsebnost vode in so dober vir vitaminov

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


12.09.2018

Mlečne formule poskušajo posnemati sestavo materinega mleka, a so samo približek

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


05.09.2018

V ekoloških živilih pesticidov znatno manj

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


29.08.2018

Črevesje kot drugi možgani

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


22.08.2018

Oglijikovim hidratom se moramo izogibati. Res?!

Ogljikovi hidrati. Kako jih ob poplavi nasprotujočih si informacij pravzaprav razumeti? Zmeda, kot pravi Nina Zupanič z Inštituta za nutricionistiko, izhaja iz dejstva, da so OH makrohranilo, za katerega zdravstvene organizacije niso priporočile minimalnega dnevnega vnosa. Poleg tega nas različni, pogosto tudi samooklicani prehranski svetovalci, prek nekaterih komercialnih medijev in družbenih omrežij zavajajo z idejami o tem, da je treba jesti čim manj OH ker redijo in ker so nezdravi. Odgovor pa nikakor ni enoznačen, OH se med seboj namreč zelo razlikujejo. Enačiti sladkor in rafinirano belo moko z vlakninami pač ne gre.


15.08.2018

Prehranska dopolnila

Vitaminske tablete, minerali, probiotiki, pripravki za hujšanje, beljakovinski napitki za športnike, omega-3 maščobne kisline, alge, čebelji pridelki … Vse to sodi med prehranska dopolnila, katerih uporaba tudi pri nas že nekaj časa vztrajno narašča. Večina ljudi te snovi zaznava kot neškodljive in varne ter jih uživa nekritično, a v res široki ponudbi so tudi nekatere, ki lahko povzročijo različne težave in neželene reakcije. Tudi sicer se je pred uporabo prehranskih dopolnil priporočljivo dobro pozanimati o sestavi, učinkih in morebitnih kontraindikacijah. Pri prehranskih dopolnilih je zelo pomembno, da veste, kaj v resnici jeste, pravi mag. Martina Puc, magistra farmacije in odlična poznavalka področja prehranskih dopolnil.


Stran 9 od 17
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov