Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Prva in osnovna je razdelitev na trše in mehkejše kose govedine, na kateri strani te ločnice se znajde določen kos pa je odvisno od tega, koliko dela je morala opravljati posamezna mišica.
Govedina je dober vir beljakovin, aminokislin, mineralov in vitaminov, iz nje lahko pripravimo izjemno širok nabor jedi, od čisto vsakdanjih do prazničnih. Občasno se sicer zgodi, da priljubljenost govedine malce upade, bodisi zaradi dvomov o vplivu rdečega mesa na naše zdravje, bodisi zaradi bolezni » norih krav« ali kakšne nečednosti mesno predelovalne industrije. Za pripravo praznično orientiranih jedi ni treba vedno poseči po najboljših oziroma najdražjih kosih govedine. Če vemo, kaj se skriva pod imeni posameznih kosov govedine in kakšna je njihova uporabnost v kuhinji, bomo od mesarja lahko odšli z nižjim računom.
Matej Stipanič, avtor kuharskega bloga Custom grill, nas med drugim spomni na potrebuševino, ki je bila do pred nekaj let po krivici zapostavljen kos govedine.
Iz tega dela prihaja flank steak ali steak potrebušine, ki je zelo ploski, rahle elipsaste oblike, izrazito vlaknaste strukture, a zelo okusen kos mesa.
Pravi kuharski navdušenec nikakor ne bo prezrl govejih prsi.
Goveja prsa so kos mesa, za katerega vam bo vsak pravi ljubitelj bbq-ja povedal, da je ultimativen kos, ki se s pravilno “low and slow” peko ( počasi pri nizki temperaturi) spremeni v izjemno gurmansko izkušnjo.
Ob vsem skupaj pa nismo pozabili na slovensko klasiko- govejo juho. Za njeno pripravo največkrat uporabijo rebra ali kos mesa od križnega dela. Povejmo še, da se na notranji strani reber skriva “skirt steak” ali prepona…. še en izziv za kulinarične zanesenjake. Če pa želite spajati tradicijo in kulinarične modne trende izberite kos iz zgornjega dela križnega predela, tik pod maščobo se skriva kos, ki se imenujejo “picanha”, pri nas ga poznamo kot znameniti “tapfelspitz”. V skladu z izročilom dunajske kuhinje pristane v juhi, nato pa narezan ob praženem krompirju, v Južni Ameriki pa ga naravnost obožujejo na žaru.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Prva in osnovna je razdelitev na trše in mehkejše kose govedine, na kateri strani te ločnice se znajde določen kos pa je odvisno od tega, koliko dela je morala opravljati posamezna mišica.
Govedina je dober vir beljakovin, aminokislin, mineralov in vitaminov, iz nje lahko pripravimo izjemno širok nabor jedi, od čisto vsakdanjih do prazničnih. Občasno se sicer zgodi, da priljubljenost govedine malce upade, bodisi zaradi dvomov o vplivu rdečega mesa na naše zdravje, bodisi zaradi bolezni » norih krav« ali kakšne nečednosti mesno predelovalne industrije. Za pripravo praznično orientiranih jedi ni treba vedno poseči po najboljših oziroma najdražjih kosih govedine. Če vemo, kaj se skriva pod imeni posameznih kosov govedine in kakšna je njihova uporabnost v kuhinji, bomo od mesarja lahko odšli z nižjim računom.
Matej Stipanič, avtor kuharskega bloga Custom grill, nas med drugim spomni na potrebuševino, ki je bila do pred nekaj let po krivici zapostavljen kos govedine.
Iz tega dela prihaja flank steak ali steak potrebušine, ki je zelo ploski, rahle elipsaste oblike, izrazito vlaknaste strukture, a zelo okusen kos mesa.
Pravi kuharski navdušenec nikakor ne bo prezrl govejih prsi.
Goveja prsa so kos mesa, za katerega vam bo vsak pravi ljubitelj bbq-ja povedal, da je ultimativen kos, ki se s pravilno “low and slow” peko ( počasi pri nizki temperaturi) spremeni v izjemno gurmansko izkušnjo.
Ob vsem skupaj pa nismo pozabili na slovensko klasiko- govejo juho. Za njeno pripravo največkrat uporabijo rebra ali kos mesa od križnega dela. Povejmo še, da se na notranji strani reber skriva “skirt steak” ali prepona…. še en izziv za kulinarične zanesenjake. Če pa želite spajati tradicijo in kulinarične modne trende izberite kos iz zgornjega dela križnega predela, tik pod maščobo se skriva kos, ki se imenujejo “picanha”, pri nas ga poznamo kot znameniti “tapfelspitz”. V skladu z izročilom dunajske kuhinje pristane v juhi, nato pa narezan ob praženem krompirju, v Južni Ameriki pa ga naravnost obožujejo na žaru.
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov