Gotovo ste že kdaj prebrali obvestilo v medijih ali trgovinah o odpoklicu določenega živila iz prodaje. Takih umikov živil, ki so morda že v naših domovih, pa niso varna, je vsako leto več. Proizvajalci in distributerji so namreč previdnejši oziroma pristojnemu inšpektoratu pogosteje sami prijavijo neprimeren oziroma sporen izdelek. Zakaj in kako se sploh sproži postopek umika živila s trgovskih polic, kaj to pomeni za odgovorne ter kako mora ta informacija priti do potrošnika?

Od nedavnega boste o spornem živilu obveščeni tudi, če ga ni več na policah oz. mu je pretekel rok uporabe

Za varnost živil so primarno odgovorni proizvajalci, uvozniki in distributerji, ki naj bi takoj, ko ugotovijo, da je določeno živilo sporno, sprožili postopek umika oz. odpoklica s prodaje in o tem obvestili inšpekcijski organ. Inšpektorica za varno hrano mag. Nadja Škrk iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pove, da mora izvajalec dejavnosti živilo, ki je predmet odpoklica in je že prišel do potrošnika, natančno opisati.

V nekaterih članicah Evropske Unije je sistem obveščanja bolj omejen. Po evropski zakonodaji se pristojni organ namreč lahko sam odloči, ali bo to informacijo objavil ali ne. V Sloveniji pa je praksa še vedno takšna, da Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin vsak umik živila s polic objavi tudi na svoji spletni strani. In število teh objav z leti narašča.

"Porast je mogoče tudi posledica tega, da so nas izvajalci dejavnosti, ki so torej odgovorni za varnost živil; proizvajalci, distributerji in uvozniki, pričeli sami obveščati bolj pogosto, kot v prejšnjih letih." 

Od nedavnega pri nas ne velja zgolj obveznost obveščanja potrošnikov o spornem živilu, ko je ta še na policah, pač pa tudi po pretečenem roku. Upravičeno se namreč domneva, da lahko potrošniki živilo obdelajo; zamrznejo, posušijo, konzervirajo, kar pa ni nujno, da odpravi dejavnik tveganja. Tako se verjetno ne bo več zgodila zgodba z lanskega leta, ko so v nekaterih trgovskih verigah mesu za pleskavice in čevapčiče dodajali v večini primerov sicer neškodljiv žveplov dioksid, potrošniki pa o tem niso bili obveščeni, ker izdelek ni bil več v obtoku in mu je načeloma že potekel rok trajanja.