Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gotovo ste že kdaj prebrali obvestilo v medijih ali trgovinah o odpoklicu določenega živila iz prodaje. Takih umikov živil, ki so morda že v naših domovih, pa niso varna, je vsako leto več. Proizvajalci in distributerji so namreč previdnejši oziroma pristojnemu inšpektoratu pogosteje sami prijavijo neprimeren oziroma sporen izdelek. Zakaj in kako se sploh sproži postopek umika živila s trgovskih polic, kaj to pomeni za odgovorne ter kako mora ta informacija priti do potrošnika?
Od nedavnega boste o spornem živilu obveščeni tudi, če ga ni več na policah oz. mu je pretekel rok uporabe
Za varnost živil so primarno odgovorni proizvajalci, uvozniki in distributerji, ki naj bi takoj, ko ugotovijo, da je določeno živilo sporno, sprožili postopek umika oz. odpoklica s prodaje in o tem obvestili inšpekcijski organ. Inšpektorica za varno hrano mag. Nadja Škrk iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pove, da mora izvajalec dejavnosti živilo, ki je predmet odpoklica in je že prišel do potrošnika, natančno opisati.
V nekaterih članicah Evropske Unije je sistem obveščanja bolj omejen. Po evropski zakonodaji se pristojni organ namreč lahko sam odloči, ali bo to informacijo objavil ali ne. V Sloveniji pa je praksa še vedno takšna, da Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin vsak umik živila s polic objavi tudi na svoji spletni strani. In število teh objav z leti narašča.
"Porast je mogoče tudi posledica tega, da so nas izvajalci dejavnosti, ki so torej odgovorni za varnost živil; proizvajalci, distributerji in uvozniki, pričeli sami obveščati bolj pogosto, kot v prejšnjih letih."
Od nedavnega pri nas ne velja zgolj obveznost obveščanja potrošnikov o spornem živilu, ko je ta še na policah, pač pa tudi po pretečenem roku. Upravičeno se namreč domneva, da lahko potrošniki živilo obdelajo; zamrznejo, posušijo, konzervirajo, kar pa ni nujno, da odpravi dejavnik tveganja. Tako se verjetno ne bo več zgodila zgodba z lanskega leta, ko so v nekaterih trgovskih verigah mesu za pleskavice in čevapčiče dodajali v večini primerov sicer neškodljiv žveplov dioksid, potrošniki pa o tem niso bili obveščeni, ker izdelek ni bil več v obtoku in mu je načeloma že potekel rok trajanja.
Gotovo ste že kdaj prebrali obvestilo v medijih ali trgovinah o odpoklicu določenega živila iz prodaje. Takih umikov živil, ki so morda že v naših domovih, pa niso varna, je vsako leto več. Proizvajalci in distributerji so namreč previdnejši oziroma pristojnemu inšpektoratu pogosteje sami prijavijo neprimeren oziroma sporen izdelek. Zakaj in kako se sploh sproži postopek umika živila s trgovskih polic, kaj to pomeni za odgovorne ter kako mora ta informacija priti do potrošnika?
Od nedavnega boste o spornem živilu obveščeni tudi, če ga ni več na policah oz. mu je pretekel rok uporabe
Za varnost živil so primarno odgovorni proizvajalci, uvozniki in distributerji, ki naj bi takoj, ko ugotovijo, da je določeno živilo sporno, sprožili postopek umika oz. odpoklica s prodaje in o tem obvestili inšpekcijski organ. Inšpektorica za varno hrano mag. Nadja Škrk iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pove, da mora izvajalec dejavnosti živilo, ki je predmet odpoklica in je že prišel do potrošnika, natančno opisati.
V nekaterih članicah Evropske Unije je sistem obveščanja bolj omejen. Po evropski zakonodaji se pristojni organ namreč lahko sam odloči, ali bo to informacijo objavil ali ne. V Sloveniji pa je praksa še vedno takšna, da Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin vsak umik živila s polic objavi tudi na svoji spletni strani. In število teh objav z leti narašča.
"Porast je mogoče tudi posledica tega, da so nas izvajalci dejavnosti, ki so torej odgovorni za varnost živil; proizvajalci, distributerji in uvozniki, pričeli sami obveščati bolj pogosto, kot v prejšnjih letih."
Od nedavnega pri nas ne velja zgolj obveznost obveščanja potrošnikov o spornem živilu, ko je ta še na policah, pač pa tudi po pretečenem roku. Upravičeno se namreč domneva, da lahko potrošniki živilo obdelajo; zamrznejo, posušijo, konzervirajo, kar pa ni nujno, da odpravi dejavnik tveganja. Tako se verjetno ne bo več zgodila zgodba z lanskega leta, ko so v nekaterih trgovskih verigah mesu za pleskavice in čevapčiče dodajali v večini primerov sicer neškodljiv žveplov dioksid, potrošniki pa o tem niso bili obveščeni, ker izdelek ni bil več v obtoku in mu je načeloma že potekel rok trajanja.
Mleko in mlečni izdelki. Poleg 2. svetovne vojne in globalnega segrevanja tema, ki bržkone najbolj deli narod. So mleko in mlečni izdelki torej koristni ali škodljivi? Povzročajo kardiovaskularna obolenja ali nas ščitijo pred njimi? Povzročajo alergije ali ne? Je mleko res samo za teličke ali tudi za ljudi? Mnenj je toliko, kot je duš, zato je prav, da besedo prepustimo znanosti. Ta je po besedah prehranskega strokovnjaka Jerneja Ogrina dokaj enotna in je mnenja, da uživanje mleka in mlečnih izdelkov pozitivno vpliva na zdravje.
Sogovornica bo prof. dr. Tatjana Košmerl s katedre za tehnologije, prehrano in vino na oddelku za živilstvo biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Sindrom razdražiljivega črevesja nikakor ni prijetna stvar, sploh če ne vemo, kje bi lahko bil izvor težav kot so napihnjenost, diareja, zaprtje ali bolečine. Točni patofiziološki mehanizmi namreč še niso natančno znani, domneve pa zaenkrat simptome povezujejo s kombinacijo sprememb v prehodu zaužite hrane skozi prebavila, s preobčutljivostjo prebavil, vnetjem, spremenjeno mikrobioto in določenimi komponentami hrane. Pomanjkanje enotnega zdravljenja in delna povezava sindroma s hrano pa je pripeljala do tega, da se vedno več pozornosti nameni hrani oz. izločanju živil iz prehrane. Približno 70 % pacientov s SRČ namreč poroča o poslabšanju simptomov po uživanju določenih živil.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Slovenska kulinarika izvira iz bogate gastronomske dediščine in jo odlikuje pestrost ponudbe lokalnih in tradicionalnih kmetijskih pridelkov in živil. Za odkrivanje slovenske kulinarike so nam v pomoč zaščitni znaki na embalaži kmetijskih in živilskih izdelkov, ki jim rečemo tudi sheme kakovosti. Predstavljamo vam jih v današnji rubriki »Veste, kaj jeste«, ki jo je pripravil Bojan Leskovec Sogovornica bo doktorica Mira Kos Skubic, ki je pred nekaj meseci uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom » Poznavanje in zaznavanje živil z geografsko označbo ali označbo porekla pri potrošnikih.«
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Granola – fotogenična kraljica družbenih omrežij, zajtrk, oglaševan kot popoln obrok, poln superživil. V oddaji Veste, kaj jeste bomo danes razkrili, ali je granola res tako zelo hranljiv obrok. Mojca Koman, univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije, pa pove tudi, kako v trgovini izbrati kakovostno, kako pomemben dejavnik pri nakupu je cena in kako granolo čisto preprosto pripravimo doma.
Ker je zmernost lepa čednost, pa tudi kontekstualna umetnost, moramo o priporočljivi količini vnosa mlečnih izdelkov razmišljati v okviru svoje celostne prehrane. Na Prvem danes razmišljamo o kupljenih in doma pripravljenih jogurtih. Kako je z vsebnostjo sladkorja v navadnih in sadnih industrijsko pridelanih jogurtih, zakaj se maščob v jogurtu po krivici drži slab sloves in v kakšni meri lahko sami pri pripravi domačega jogurta vplivamo na okus. Odgovore ponuja …
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V avtomatih prevladujejo pijače, sokovi in napitki, preostala živila pa so predvsem sladki in slani prigrizki, sendviči, sadje pa je redko prisotno
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Neveljaven email naslov