Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odraslo človeško telo vsebuje približno 24 g magnezija, več kot polovica ga je v kosteh, služi pa kot kofaktor pri več kot 300 encimskih reakcijah. Neposredno ali posredno je torej vpleten v praktično vse procese v organizmu. Sogovornik: doc. dr. Stane Pajk, mag. farm. s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Odraslo človeško telo vsebuje približno 24 g tega minerala, več kot polovica ga je v kosteh
Magnezij je eden ključnih mineralov. Odraslo človeško telo ga vsebuje približno 24 g, več kot polovica ga je v kosteh, služi pa kot kofaktor pri več kot 300 encimskih reakcijah. Neposredno ali posredno je torej vpleten v tako rekoč vse procese v organizmu. Doc. dr. Stane Pajk, mag. farm. iz Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, pove, da je priporočen dnevni vnos razmeroma majhen: 350 mg na dan za moške in 300 za ženske, zato ga večina doseže.
"Dobri viri magnezija so oreščki in semena, npr. lešniki, orehi, mandeljni, potem kakav, soja, stročnice in nekatera žita."
Največ magnezija pri nas zaužijemo z žitaricami, tudi mlekom, mlečnimi izdelki in jajci, na tretjem mestu so čaji, kakav in kava.
"V kavnih zrnih je veliko magnezija. Ob prekuhavanju se izloči v ta napitek in ko ga zaužijemo, dobimo skoraj ves magnezij iz kave."
Odraslo človeško telo vsebuje približno 24 g magnezija, več kot polovica ga je v kosteh, služi pa kot kofaktor pri več kot 300 encimskih reakcijah. Neposredno ali posredno je torej vpleten v praktično vse procese v organizmu. Sogovornik: doc. dr. Stane Pajk, mag. farm. s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Odraslo človeško telo vsebuje približno 24 g tega minerala, več kot polovica ga je v kosteh
Magnezij je eden ključnih mineralov. Odraslo človeško telo ga vsebuje približno 24 g, več kot polovica ga je v kosteh, služi pa kot kofaktor pri več kot 300 encimskih reakcijah. Neposredno ali posredno je torej vpleten v tako rekoč vse procese v organizmu. Doc. dr. Stane Pajk, mag. farm. iz Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, pove, da je priporočen dnevni vnos razmeroma majhen: 350 mg na dan za moške in 300 za ženske, zato ga večina doseže.
"Dobri viri magnezija so oreščki in semena, npr. lešniki, orehi, mandeljni, potem kakav, soja, stročnice in nekatera žita."
Največ magnezija pri nas zaužijemo z žitaricami, tudi mlekom, mlečnimi izdelki in jajci, na tretjem mestu so čaji, kakav in kava.
"V kavnih zrnih je veliko magnezija. Ob prekuhavanju se izloči v ta napitek in ko ga zaužijemo, dobimo skoraj ves magnezij iz kave."
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov