Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odraslo človeško telo vsebuje približno 24 g magnezija, več kot polovica ga je v kosteh, služi pa kot kofaktor pri več kot 300 encimskih reakcijah. Neposredno ali posredno je torej vpleten v praktično vse procese v organizmu. Sogovornik: doc. dr. Stane Pajk, mag. farm. s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Odraslo človeško telo vsebuje približno 24 g tega minerala, več kot polovica ga je v kosteh
Magnezij je eden ključnih mineralov. Odraslo človeško telo ga vsebuje približno 24 g, več kot polovica ga je v kosteh, služi pa kot kofaktor pri več kot 300 encimskih reakcijah. Neposredno ali posredno je torej vpleten v tako rekoč vse procese v organizmu. Doc. dr. Stane Pajk, mag. farm. iz Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, pove, da je priporočen dnevni vnos razmeroma majhen: 350 mg na dan za moške in 300 za ženske, zato ga večina doseže.
"Dobri viri magnezija so oreščki in semena, npr. lešniki, orehi, mandeljni, potem kakav, soja, stročnice in nekatera žita."
Največ magnezija pri nas zaužijemo z žitaricami, tudi mlekom, mlečnimi izdelki in jajci, na tretjem mestu so čaji, kakav in kava.
"V kavnih zrnih je veliko magnezija. Ob prekuhavanju se izloči v ta napitek in ko ga zaužijemo, dobimo skoraj ves magnezij iz kave."
Odraslo človeško telo vsebuje približno 24 g magnezija, več kot polovica ga je v kosteh, služi pa kot kofaktor pri več kot 300 encimskih reakcijah. Neposredno ali posredno je torej vpleten v praktično vse procese v organizmu. Sogovornik: doc. dr. Stane Pajk, mag. farm. s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Odraslo človeško telo vsebuje približno 24 g tega minerala, več kot polovica ga je v kosteh
Magnezij je eden ključnih mineralov. Odraslo človeško telo ga vsebuje približno 24 g, več kot polovica ga je v kosteh, služi pa kot kofaktor pri več kot 300 encimskih reakcijah. Neposredno ali posredno je torej vpleten v tako rekoč vse procese v organizmu. Doc. dr. Stane Pajk, mag. farm. iz Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, pove, da je priporočen dnevni vnos razmeroma majhen: 350 mg na dan za moške in 300 za ženske, zato ga večina doseže.
"Dobri viri magnezija so oreščki in semena, npr. lešniki, orehi, mandeljni, potem kakav, soja, stročnice in nekatera žita."
Največ magnezija pri nas zaužijemo z žitaricami, tudi mlekom, mlečnimi izdelki in jajci, na tretjem mestu so čaji, kakav in kava.
"V kavnih zrnih je veliko magnezija. Ob prekuhavanju se izloči v ta napitek in ko ga zaužijemo, dobimo skoraj ves magnezij iz kave."
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” smo se spraševali, kako modro in zdravo je uživati kupljene predpripravljene omake, ki jih dodamo rižu ali testeninam. Pogledali smo, kaj vsebujejo in ali si je, kar je retorično vprašanje, vendar bolj modro pripraviti doma omako iz svežih sestavin. Pogovarjali smo se z Vido Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Ribe so pomemben vir biološko vrednih beljakovin in mnogih drugih snovi, ki koristno vplivajo na naše zdravje. Omega 3 maščobne kisline, tu so še minerali, jod, selen in kalcij, in v maščobah topna vitamin D in A. Se pa zaradi onesnaževanja okolja tudi pri ribah srečujemo s snovmi, ki negativno vplivajo na človekovo zdravje. Tu gre izmed vseh onesnaževal omeniti zlasti strupene kovine, med njimi tudi metilno živo srebro in pa ostale obstojne organske onesnaževalce. Kako naj torej vemo, kakšno in katero ribo izbrati, kako zdrave so konzervirane ribe in kako pogosto uživanje rib priporočajo strokovnjaki, o tem smo se v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” pogovarjali z dr. Stanislavo Kirinčič, doktorico živilskih znanosti z Javnega inštituta za javno zdravje.
Neveljaven email naslov