Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Študentje predstavljajo pomemben, a pogosto precej spregledan del populacije, tudi z vidika zasledovanja zdravstvenih ciljev. Zato bi bilo treba v dneh, ko se govori predvsem o ukrepih za nemoten študij in odprte fakultete, dati poudarek tudi na njihovi prehrani. Prav to smo storili v tokratni rubriki Veste, kaj jeste, v kateri smo se vprašali, kako pestra, raznolika in zdrava je ponudba študentske prehrane pri nas.
Študentje si želijo predvsem prihranek časa, nizko ceno in okusen obrok
Študentje predstavljajo pomemben, a pogosto precej spregledan del populacije, tudi z vidika zasledovanja zdravstvenih ciljev. Zato bi bilo treba v dneh, ko se govori predvsem o ukrepih za nemoten študij in odprte fakultete, dati poudarek tudi na njihovi prehrani. Podatki kažejo, da se študentje prehranjujejo precej enolično, jedo kalorično bogato hrano, običajno bivajo v študentskih središčih, daleč stran od domače kuhinje, precej so odvisni od gostinske ponudbe, redki pa so tisti, ki si sami pripravljajo obroke, ugotavlja dr. Matej Gregorič s Centra za proučevanje in razvoj zdravja na NIJZ-ju.
Približno tretjina študentov vsak teden posega po hitri prehrani, kot so hamburgerji in pice. Študentje si želijo prihranek časa, nizko ceno in okusen obrok, temu pa se prilagaja tudi ponudba. Čeprav v zadnjih letih beležimo večje zanimanje za zdravo prehrano in večjo ozaveščenost med potrošniki, večina študentov še vedno ne sledi temu trendu.
Študentje predstavljajo pomemben, a pogosto precej spregledan del populacije, tudi z vidika zasledovanja zdravstvenih ciljev. Zato bi bilo treba v dneh, ko se govori predvsem o ukrepih za nemoten študij in odprte fakultete, dati poudarek tudi na njihovi prehrani. Prav to smo storili v tokratni rubriki Veste, kaj jeste, v kateri smo se vprašali, kako pestra, raznolika in zdrava je ponudba študentske prehrane pri nas.
Študentje si želijo predvsem prihranek časa, nizko ceno in okusen obrok
Študentje predstavljajo pomemben, a pogosto precej spregledan del populacije, tudi z vidika zasledovanja zdravstvenih ciljev. Zato bi bilo treba v dneh, ko se govori predvsem o ukrepih za nemoten študij in odprte fakultete, dati poudarek tudi na njihovi prehrani. Podatki kažejo, da se študentje prehranjujejo precej enolično, jedo kalorično bogato hrano, običajno bivajo v študentskih središčih, daleč stran od domače kuhinje, precej so odvisni od gostinske ponudbe, redki pa so tisti, ki si sami pripravljajo obroke, ugotavlja dr. Matej Gregorič s Centra za proučevanje in razvoj zdravja na NIJZ-ju.
Približno tretjina študentov vsak teden posega po hitri prehrani, kot so hamburgerji in pice. Študentje si želijo prihranek časa, nizko ceno in okusen obrok, temu pa se prilagaja tudi ponudba. Čeprav v zadnjih letih beležimo večje zanimanje za zdravo prehrano in večjo ozaveščenost med potrošniki, večina študentov še vedno ne sledi temu trendu.
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov